Proizvodne vloge gozda
Proizvodne vloge gozda so vezane na proizvodnjo biomase. Najbolj razširjen gozdni proizvod je les oz. hlodovina, od katere ima korist lastnik gozda. Drugi, danes pomembni gozdni proizvodi so še gozdni plodovi in divjad od katerih pa lastnik običajno nima koristi. Proizvodnim vlogam gozda posvečamo največ pozornosti. Njihovi ekonomski učinki so enostavno merljivi.Lesnoproizvodna vloga
Gozd zadovoljuje človekove potrebe po lesu. Te potrebe se v času in prostoru spreminjajo, zato se spreminjajo tudi cene lesa. Višja kot je cena, bolj pomembna je ta vloga. Ekonomska vrednost te vloge je določena s ceno lesa, ki pa je neposredno odvisna od povpraševanja in ponudbe na trgu. Ta vloga gozda ne vpliva le na lastnike gozdov, temveč tudi širše, saj je od nje tesno odvisna lesna industrija.
Lovnogospodarska vloga
Živali so del gozda. Večji sesalci, kot so srnjad, jelenjad in divji prašiči so zanimivi z lovskega vidika. Lov je do neke mere gospodarska dejavnost, pogosto pa predvsem športna in družbeno-prestižna dejavnost. Živali imajo velik vpliv na gozd, zato je treba v gozdu, ki ima poudarjeno lesnoproizvodno vlogo, z njimi gospodariti. V grobem povedano, gre za skrb, da se preveč ne namnožijo rastlinojedi sesalci, ki preveč obremenjujejo gozd, saj naravni vzvodi (plenilci, bolezni) ne zagotavljajo njihovega ustreznega števila. Lovnogospodarsko vlogo je enostavno ekonomsko vrednotiti, saj gre za prodajo mesa divjadi, lovnih pravic in trofej.
Nabiralniška vloga (pridobivanje drugih gozdnih dobrin)
Gozd je vir različnih dobrin. Nabiralništvo sega v same začetke človekovega obstoja in gozd je bil vedno vir hrane za prebivalstvo. Nabiralniška vloga gozdov zadovoljuje človeške potrebe po gozdnih sadežih (maline, jagode, borovnice, kostanj,...), gobah, medu, zdravilnih zeliščih in drugih dobrinah (okrasno zelenje, mah, storži, drevesni sokovi itd.). V večini primerov ne gre za nabiranje z ekonomskega vidika, temveč za zadovoljevanje lastnih potreb, predvsem za iskanje vezi z naravo in občasno dopolnjevanje prehrane v obliki ljubiteljskega nabiranja. Z izjemo nabiranja borovnic in gob, ne gre za pridobitniško dejavnost. Izstopa le čebelarstvo oz. nabiranje medu, ki je običajno gospodarska dejavnost.
Nabiralniško vlogo je enostavno ekonomsko vrednotiti s cenami, ki jih ti gozdni proizvodi dosežejo na trgu. Je prostorsko omejena in pogojena z oddaljenostjo od naselij in urbanih središč. Njeni uporabniki so lastniki gozdov in drugi prebivalci.