Okoljske vloge gozda

Okoljske vloge (uporablja se tudi izraz ekološke vloge) gozda so gotovo najbolj pomembne funkcije, pa čeprav se tega najpogosteje ne zavedamo. Vpliv okoljskih funkcij na življenje je zelo velik in težko merljiv. Pogosto teh funkcij niti ne opazimo, dokler jih gozd ne opravlja več pravilno in pride do plazenja, nastanka hudournikov itd. Okoljske funkcije imajo vpliv na lokalnem (zaščita pred močnim vetrom) in globalnem področju (ponor ogljikovega dioksida). Zagotovo moramo, kadar se ukvarjamo z gozdovi, največ pozornosti posvetiti ravno okoljskim funkcijam, saj imajo te največji vpliv na življenje ljudi.

Okoljske vloge so protierozijska, zaščitna, vodna, pestrostna ali biološka, podnebna in zdravstvena.

Protierozijska vloga


Gozd preprečuje odnašanje zemlje in drugega talnega materiala. Koreninski sistem dreves in drugih rastlin, ki sestavljajo gozd, preprečuje ali blaži premikanje in odnašanje tal. Korenine predstavljajo nekakšno obliko mreže, ki preprečuje, da bi se zemlja premikala. Izboljšajo fizikalne lastnosti tal in preprečujejo ali zmanjšujejo erozijsko delovanje vode, vetra ter preprečujejo ali blažijo nastanek snežnih plazov, zemeljskih plazov, padajočega kamenja, usadov in spiranja tal. Velik pomen pri tem imajo krošnje, saj lahko zadržijo velik del padavinske vode in tako preprečijo preveliko namočenje tal, ki lahko sproži erozijske procese.

Protierozijska vloga je najmočneje izražena v gorskih gozdovih, kjer obstaja velika verjetnost nastanka plazov sicer pa je pomembna na vseh področjih, kjer obstaja nevarnost plazenja ali pa odnašanja tal. Takšne gozdove smo opredelili kot varovalne in gospodarjenje v njih je podrejeno številnim omejitvam in zahtevam.

Gozd, ki ima močno poudarjeno protierozijsko vlogo ne more prinašati neposrednega gospodarskega učinka. Proizvodna vloga je močno okrnjena ali pa je sploh ni. Takšen gozd predvsem preprečuje nastanek gospodarske škode, ki bi nastala, če bi vanj neustrezno posegali ali ga odstranili.

Zaščitna vloga


Gozdovi v določenih primerih ščitijo naselja, prometnice in drugo infrastrukturo. Običajno ščitijo pred vetrom, nastankom snežnih zametov, prestrezajo padajoče kamenje ter ustavijo zemeljske in snežne plazove ter usade. Učinek gozdov z zaščitno vlogo je mogoče ekonomsko enostavno meriti. Je enakovreden posegom, ki bi jih morali izvesti, če gozda ne bi bilo.

Vodna vloga


Voda teži k temu, da čim prej odteče na najnižjo možno točko. To so morja ali, v nekaterih primerih jezera. Premika se po zemeljski površini (potoki, reke) in v njeni notranjosti (podtalnica). Gozd, čeprav je porabnik vode, vodo zadržuje in omogoča njeno daljšo dostopnost. Če dež pade na negozdno površino, voda hitro odteče s površine v studenčke, potoke in reke, ker je zemlja ne more dovolj hitro vpiti. Dežne kaplje, ki padejo na gozd, se najprej zadržijo v krošnjah. Ko je krošnja dovolj namočena, začnejo počasi polzeti po deblu in kapljati z listov na tla. Ta proces je počasen in tla lahko vpijejo dovolj vode, prvi učinek pa je, da ne nastajajo hudourniki. Krošnje tudi preprečujejo segrevanje tal in s tem pospešeno izhlapevanje vode. Gozd dejansko upočasnjuje vodni cikel, s tem pa omogoča večjo dostopnost vode. Gozd tudi čisti deževnico in omogoča višjo kakovost podtalnice.

Vpliv vodne vloge gozda je lahko zelo velik. Gozd na področju izvira neke reke vpliva na okolje ob celotnem toku reke. Odstranitev ali zmanjšanje gozda lahko povzroča poplave v krajih ob toku reke.

Vodno vlogo gozda je ekonomsko težko ovrednotiti.

Pestrostna ali biološka vloga


Gozd predstavlja življenjsko okolje (domovanje) za številne živalske in rastlinske vrste. V bukovem gozdu živi okoli 4.000 živalskih vrst od katerih jih je okoli 1.000 vezanih le na bukov gozd. To pomeni, da, če na nekem področju odstranimo bukov gozd izgubi domovanje vsaj 1.000 živalskih vrst. V bukovem gozdu rastejo tudi številne rastline, glive in bakterije, tako da je skupno število vrst mnogo večje.

Ekonomsko biološke vloge ni mogoče ovrednotiti, saj je o njej še vedno premalo znanega. Ekonomske koristi so negotove in časovno nedoločljive. Naravna pestrost ima lahko neposreden učinek na turizem, saj privablja ljubitelje narave.

Podnebna vloga


Gozd ima velik vpliv na podnebje. Vpliv ni le lokalen, temveč obsega področje oddaljenosti do 10.000 km. Gozd blaži temperaturne razlike in povečuje zračno vlago ter hladi zrak. To je opazno v mestih, ki so ob gozdovih, ko hladen zrak iz gozda polzi proti mestu in izriva vroč in suh mestni zrak. Ta učinek opazimo tudi poleti, če pridemo z odprtega v gozd. V gozdu začutimo, da je zrak hladnejši in prijetnejši za dihanje. Gozd lahko deluje kot pregrada, ki ustavlja hladen zrak, ki se premika navzdol po dolini. Gozd tudi zmanjšuje moč vetra in blaži njegove sunke.

Gozd ima tudi pomen na globalno podnebje celotnega planeta. Drevesa za izdelavo lesa potrebujejo ogljik, ki ga preko fotosinteze dobijo iz ogljikovega dioksida, ki je v zraku. Tako predstavljajo ponor ogljikovega dioksida, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede.

Zdravstvena vloga


Gozd posredno vpliva na zdravje ljudi. Iz zraka odstranjuje prah, aerosole ter škodljive pline in je zaščita pred hrupom. V svoji notranjosti zagotavlja čist, vlažen in hladnejši zrak, ki je obogaten z eteričnimi olji in omogoča mir in občutek zasebnosti. Gozd je prostor, kjer se lahko sprostimo po vsakodnevnih obveznostih, to pa pozitivno vpliva na fizično in duševno zdravje.

Gozd vpliva na zdravje širše populacije, kar ima pozitiven vpliv na zdravstveno blagajno. Gozdovi so lahko dober izolacijski pas industrijskih con, saj znižujejo njihov vpliv na širšo okolico. 
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje