Sejanje vrtnin

Sejanje je najbolj razširjen način pridobivanje zelenjave, sejemo pa na prosto na gredice, v tople grede ali si vzgojimo sejančke za kasnejše sajenje.

Izbira semen je zelo pestra, vendar se je najbolje držati že preizkušenih proizvajalcev. Kljub temu ne velja zanemarjati novosti, ki se pojavijo na tržišču in lahko poskusimo sorte, ki jih morda drugi nimajo. Cena semen je prav tako pomembna, ne sme pa biti odločilna pri izbiranju. Večina semen je zapakirana v semenske vrečke ali škatlice, nekatera pa so tudi dodatno obdelana za lažje sejanje na ustrezno razdaljo in zaščitena pred boleznimi in škodljivci. Pri grahu, fižolu in drugih vrtninah, katerih semena so velika, težav z razdaljo setve ne bi smeli imeti, problematične pa so vrtnine z drobnejšim semenom. Nekateri proizvajalci ponujajo peletirana semena, obdana z določenimi materiali in so kot drobne kroglice, ki jih zlahka sejemo na ustrezno razdaljo. Odločimo se lahko tudi za t.i. tračna semena, kjer so ta na določeni razdalji na papirnatem traku.

Vrtnine sejemo na prosto, ko to dopuščajo vremenski in talni pogoji. Bob, špinačo, grah, redkvico in nekatere solatnice lahko sejemo že v marcu, fižol pa šele, ko mine nevarnost slane. Korenje slabo prenaša presajanje, zato ga sejemo direktno v grede, druge vrtnine pa lahko vzgojimo v zaščitenem prostoru in jih nato presadimo. Tako se ognemo kasnejšemu redčenju zaradi pregoste setve, obenem pa lahko z že vzgojenimi sadikami pohitimo z uživanjem v pridelku. Direktno na grede sejemo večino vrtnin. Vrtnine, večinoma plodovke, ki so občutljive na mraz, sejemo zaščiten prostor in si vzgojimo sejančke. Na prosto jih presadimo sredi maja. Kaljivost semen je zelo različna. Motovilec zadrži kaljivost več let, večini vrtnin pa se z leti močno zmanjša.

Pogosto vrtnine sejemo preveč na gosto, v takšnem okolju pa je večja verjetnost pojava škodljivih bolezni. Na semenski vrečki je za vsako vrtnino navedena ustrezna razdalja za gojenje vrtnin, kar moramo upoštevati pri setvi in kasnejšem redčenju goste rasti.

Besedilo: Robert Mabič