Strategija prostorskega razvoja Slovenije posredovana DZ

 Vlada RS je na današnji seji sprejela odlok o sprejemu Strategije prostorskega razvoja Slovenije in ga posredovala državnemu zboru v nadaljnjo obravnavo.

Strategija je prvi prostorski dokument, ki je pripravljen na podlagi novega zakona o urejanju prostora. Slovenija s tem prvič kot suverena država postavlja temelje za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja. Dokument izhaja iz Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije ter Politike urejanja prostora Republike Slovenije, ki ju je vlada sprejela decembra 2001.

Strategija je bil od 25. avgusta 2003 v javni razpravi, ki se je zaključila s prostorsko konferenco 24. septembra. Na njej je sodelovalo 156 udeležencev, ki so podali več kot 300 pripomb, priporočil, usmeritev in predlogov. Ministrstvo je pripombe in priporočila preučilo in jih večinoma smiselno upoštevalo.

Strategija kot podlaga za prostorski razvoj države

Strategija podaja usmerjevalni okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države. Opredeljuje cilje, zasnovo, prioritete ter strateške usmeritve za prostorski razvoj države ter usmeritve za razvoj posameznih prostorskih sistemov, in sicer poselitve, gospodarske javne infrastrukture ter krajine. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo.

Strategija je nadsektorsko naravnana in na področju razvojnih odločitev med krovnimi usmerjevalnimi dokumenti za sektorske strategije in programe, ki imajo prostorske implikacije. Dokument predstavlja tudi vodilo vsem udeležencem v procesih planiranja. Upošteva družbene, gospodarske in okoljske dejavnike prostorskega razvoja ter nadgrajuje evropske usmeritve za vzdržen prostorski razvoj, zlasti usmeritve za razvoj uravnoteženega in policentričnega sistema mest ter vzpostavitev novega odnosa med urbanimi in podeželskimi območji, zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja, ohranjanje narave ter upravljanje in ohranjanje kulturne dediščine.

Cilji strategije

Ključni cilji prostorske strategije so:

- usmerjati prostorski razvoj k racionalni rabi prostora in preudarni rabi naravnih virov,

- razvijati policentrično omrežje mest in drugih naselij, ki je podlaga za skladen prostorski, družbeni in gospodarski razvoj države,

- skozi kvaliteten razvoj mest ter drugih naselij zagotavljati njihovo privlačnost,

- s skupno obravnavo prostorsko razvojnih posebnosti posameznih območij
zagotoviti skladen prostorski razvoj,

- povezati infrastrukturna omrežja z evropskimi infrastrukturnimi sistemi,

- v prostorski razvoj vključevati kulturno raznovrstnost, ki je osnova za nacionalno prepoznavnost,

- usmerjati prostorski razvoj tako, da se ohranja narava in upošteva prostorske omejitve in zahteve za varstvo okolja.

Omrežje urbanih središč

V zasnovi prostorskega razvoja je poudarjen razvoj povezanega urbanega sistema, ki temelji na policentričnem omrežju urbanih središč. Opredeljena so urbana središča na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter usmeritve za njihov razvoj. Razvoj prometnega, telekomunikacijskega, energetskega in drugih infrastrukturnih sistemov se povezuje s poselitvenim omrežjem in z mednarodnimi infrastrukturnimi sistemi. Za skladen prostorski razvoj so opredeljene funkcijske regije, ki zajemajo geografsko, funkcijsko in gospodarsko zaokroženo gravitacijsko območje urbanih središč na nacionalni ravni. Posebna pozornost je namenjena razvoju mest in njihovemu obrobju ter širšim mestnim območjem, kjer je poudarjena skrb za kvalitetno bivalno okolje, učinkovito mobilnost in razvoj javnega prometa. Novo poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih središč, kvalitetno razpršeno poselitev pa se ohranja kot del prostorske identitete Slovenije.

Notranji razvoj naselij

Pri urejanju naselij ima prednost njihov notranji razvoj, ki se ga dosega s prenovo degradiranih urbanih območjih, s prenovo starih industrijskih in rudarskih območij ter z razvojem na nezazidanih površinah in površinah, ki so premalo izkoriščena. Podeželje ima bivalni in gospodarski potencial, ki ga je treba ustrezno prostorsko izkoriščati v povezavi z mestnimi območji in dejavnostmi, ki so tradicionalne v tem prostoru, predvsem s kmetijstvom in z gozdarstvom.

Ohranjanje naravne in kulturne krajine

Naravne kakovosti in kulturna krajina s številno kulturno dediščino so primerjalne prednosti Slovenije, zato se s prostorsko strategijo spodbuja njihovo ohranjanje in s tem vključevanje v prostorski razvoj, da se te kakovosti dolgoročno ohranjajo. Razvoj krajine označuje intenzifikacija dejavnosti, predvsem kmetijstva na območjih, kjer to omogočajo naravni pogoji in ni v nasprotju z varstvom vodnih virov ali varstvom krajinskih in drugih kvalitet prostora in varstvom potenciala kmetijskih zemljišč. Na območjih kvalitetnih kulturnih krajin, kjer naravni pogoji za kmetovanje niso najboljši, se spodbuja diverzifikacijo kmetijske dejavnosti v povezavi s turizmom v smislu zagotavljanja gospodarske osnove na teh območjih. Zaraščanje kmetijskih zemljišč je neizbežen proces, ki se ga s prostorsko strategijo dopušča na odmaknjenih območjih ali na območjih, kjer je to potrebno zaradi izboljšanja stanja okolja. Vode so kvaliteta, ki jo je treba izkoristiti predvsem v turistične in oskrbne namene. Za Slovenijo je značilna visoka stopnja biotske raznovrstnosti, naravne vrednote in naravna ohranjenost. To so naravne kakovosti, ki se jih varuje z ustreznim usmerjanjem prostorskega razvoja in zavarovanimi območji. Kulturne in simbolne kakovosti krajine so specifičen razvojni dejavnik, ki povečujejo privlačnost krajev in regij, zato se spodbuja njihovo vključitev v razvoj različnih dejavnosti.

Prostorske omejitve za razvoj

Prostor in v njem ustrezna razporeditev vojaške infrastrukture je pri zagotavljanju obrambe bistvenega pomena, pri čemer je razvoj usmerjen prvenstveno na območja, ki že služijo za obrambne namene, pri načrtovanju pa se upoštevajo mednarodni standardi varovanja okolja.

Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. Novi posegi na poplavnih, plazovitih in erozijskih območjih niso dopustni. Med prostorske omejitve za razvoj, ki jih je treba upoštevati, štejemo tudi vododeficitarnost. Dejavnosti, ki so odvisne od naravnih dejavnikov, kar velja predvsem za kmetijstvo, se morajo ustrezno tehnološko prilagoditi.