Državni svet

Državni svet predstavlja drugi dom parlamenta, v katerem naj bi se odsevala družbena strukturiranost in interesi različnih družbenih skupin. Hkrati naj bi državni svet vsaj malo nevtraliziral prevelik vpliv strank v državnem zboru. Državni svet je po ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je torej iz:

  • štirih predstavnikov delavcev;
  • štirih predstavnikov delojemalcev;
  • štirih predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev;
  • šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti;
  • dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov.

Člani se volijo na vsakih pet let. Državni svet nima nobenih pristojnosti odločanja, pač pa so njegove pristojnosti usmerjene na zakonodajno funkcijo državnega zbora.

Državni svet ima pravico:

  • predlagati državnemu zboru sprejem zakonov;
  • dati državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;
  • zahtevati, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča;
  • zahtevati razpis zakonodajnega referenduma;
  • zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo).

Državni svet torej ni zakonodajno telo, temveč ima predvsem pobudniško, korektivno in svetovalno funkcijo. Ima tudi pravico do odložilnega veta, saj lahko zahteva, da državni zbor o določenem zakonu še enkrat odloči. V takem primeru, lahko isti zakon sprejme le z večino glasov vseh poslancev.

Državni svet ima svoj poslovnik, ki ga sprejme sam. Njegovo delovanje ureja Zakon o državnem svetu. Ima odbore in komisije, ki opravljajo podobne naloge, kot v državnem zboru. Državni svet lahko odloča samo, če je sklepčen, torej če je prisotna večina vseh članov.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje