Državni zbor

Državni zbor je zakonodajno telo in je hkrati predstavnik vseh državljanov. Šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice. Mandatna doba državnega zbora kot celote in njegovih poslancev šteje 4 leta. Ta doba se lahko skrajša, če pride do razpustitve državnega zbora še pred iztekom mandata in hkrati do predčasnih volitev.

Državni zbor opravlja tri naloge: zakonodajno, volilno in nadzorno. V okviru zakonodajne funkcije državni zbor:

  • sprejema spremembe ustave;
  • sprejema zakone in druge splošne akte;
  • sprejema svoj poslovnik;
  • sprejema državni proračun in zaključni račun proračuna;
  • ratificira mednarodne pogodbe;
  • razpisuje referendume.

V okviru volilne funkcije voli, imenuje in razrešuje:

  • predsednika vlade in ministre;
  • predsednika in podpredsednika državnega zbora;
  • sodnike ustavnega sodišča;
  • sodnike;
  • guvernerja centralne banke;
  • člane računskega sodišča;
  • varuha človekovih pravic.

V okviru nadzorne funkcije:

  • odreja parlamentarno preiskavo;
  • odloča o zaupnici in nezaupnici vladi;
  • odloča o obtožbi predsednika republike, vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.

Poleg tega še:

  • odloča o razglasitvi vojnega in izrednega stanja;
  • odloča o uporabi obrambnih sil.

Poslovanje parlamenta predpisuje predvsem poslovnik državnega zbora, pa tudi drugi zakoni in akti. Poslovnik (mala ustava) se prejema z 2/3 večino navzočih poslancev, zato je glede tega pomembnejši od večine zakonov, za katere zadostuje že navadna večina.

Državni zbor svoje delo opravlja na zasedanjih in sejah. Zasedanje je daljše časovno obdobje delovanja državnega zbora (obstajata samo spomladansko in jesensko zasedanje). V okviru posameznega zasedanja poteka delo na sejah (redne seje so praviloma zadnji teden v mesecu). Državni zbor lahko sprejema odločitve, le če je na seji prisotna večina vseh poslancev (torej 46) - temu se reče, da je zagotovljena sklepčnost. Odločitve praviloma sprejema z večino opredeljenih glasov, razen če seveda ni drugače določeno.

Boljše odločanje v parlamentu omogočajo parlamentarni odbori in komisije ter poslanske skupine parlamenta. Naloga odborov in komisij je, da pred vsako sejo parlamenta preučijo vsako zadevo, o kateri odloča parlament, o njej zavzamejo stališče in dajejo pripombe. Poslanske skupine pa sestavljajo poslanci, ki so v isti stranki. Državni zbor za svoje delovanje potrebuje še celo vrsto strokovnih, administrativnih in tehničnih služb.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje