Javno podjetje kot lastnik infrastrukturnih objektov

Ali je javno podjetje lastnik infrastruktrunih objektov in naprav oziroma ali lahko nastopa kot investitor pred upravnim organom, v zvezi z izdajo upravnih dovoljenj za njihovo rekonstrukcijo in razširitvijo?

(NN)

ODGOVOR:

Odgovor na to vprašanje je potrebno poiskati v tistih prehodnih določbah zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93), ki se nanašajo na lastninjenje prejšnjih javnih in drugih podjetij ter organizacij, ki so opravljala dejavnosti, z zakonom ali odlokom skupščine občine oziroma posebne družbenopolitične skupnosti določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture. Iz navedenih določb pa ne izhaja, da bi takšno podjetje lahko lastninilo tudi javno infrastrukturo.

Tudi morebitni sklep o tovrstnem prenosu določene infrastrukture organa lokalne samouprave in tudi ne prejšnjega izvršnega sveta ni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice. Tudi če bi ga sedaj občinski svet sprejel z dvotretjinsko večino, kot je to leta 1994 določal zakon o lokalni samoupravi (ZLS), bi tako sprejetemu sklepu morala slediti sklenitev pravnega posla in šele takšna pogodba bi lahko bila podlaga za vknjižbo lastninske pravice. Stvarnopravni položaj nepremičnin, ki so torej v lasti občin, ki so nastale na območju prejšnje občine, je tudi po sprejetju sklepa o ustanovitvi javnega podjetja ostal nespremenjen, če seveda tega premoženja že niso v skladu z zakonom razdelile.

Dodati pa velja še naslednje: s prehodnimi določbami ZGJS ni prav nikjer določeno, da bi lastninjenje včasih družbenega kapitala prejšnjih javnih podjetij ter infrastrukturnih objektov, naprav oziroma omrežij in mobilnih sredstev pomenilo tudi lastninjenje (stavbnih) zemljišč. Prehodne določbe ZGJS je treba tako kot tudi določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Uradni list RS, št. 55/92 in naslednji), na katerega se prehodne določbe ZGJS tudi sicer sklicujejo, razumeti le v smislu lastninjenja prej družbenega kapitala in z njim neposredno povezanih nepremičnin, pa tudi mobilnih sredstev.

Zato velja še enkrat posebej izpostaviti, da je tisti del prej navedenega premoženja bivših podjetij posebnega pomena, ki je bil pridobljen preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti oziroma sistema financiranja javne porabe po določbah ZGJS postal izključna last občine. Medsebojne pravice glede porabe teh sredstev se uredijo s pogodbo o ustanovitvi javne gospodarske družbe oziroma javnega podjetja, vendar ta sredstva še naprej ostanejo le last občine. Javno podjetje jih lahko uporablja v skladu s pogodbo vse dokler opravlja takšno dejavnost, za katero je bilo ustanovljeno. Dodati pa velja tudi, da so se šele z uveljavitvijo zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL, Uradni list RS, št. 44/97) olastninile tudi preostale nepremičnine (zemljišča in objekti), ki niso (bile) predmet lastninjenja po drugih zakonih, z izjemo vodnih zemljišč, sindikalnega premoženja in nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pa se lahko opravi le na predlog upravičenca.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK, Uradni list RS, št. Uradni list RS, št.. 33/95) v 21. členu določa, da se vknjižba lastninske pravice dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, poleg tega mora biti nepremičnina v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Po določbah 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) je veljavni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice: ali zakon - na tej podlagi (zakon o gospodarskih javnih službah, ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93) je pridobila lastninsko pravico prejšnja občina oziroma sedaj v ustreznem deležu na njenem območju novonastale občine, ali pravni posel, ali dedovanje, ali pa odločba državnega organa.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.