Dovoljenja za graditev telefominaikcijskih omrežij

Kdo je pristojen za izdajo upravnih dovoljenj za posege v prostor, ki so v zvezi s telekomunikacijskimi omrežji in kakšna dovoljenja so za to potrebna?

(NN)

ODGOVOR:

Za objekte, naprave oziroma druge posege v prostor, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, je potrebno lokacijsko in po njegovi pravnomočnosti gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo, preden pa se začne z njihovo uporabo pa je potrebno pridobiti še uporabno dovoljenje. Odločba o dovolitvi priglašenih del je dopustna le v primeru, če se priglašena dela nanašajo na hišne priključke, v smislu “e” točke “II” dela navodila o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav oziroma komunalne opreme po določbah zakona o stavbnih zemljiščih.

Lokacijsko in gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav oziroma za druge posege v prostor, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, daje Ministrstvo za okolje in prostor. Ker je z zakonom določeno, da daje uporabno dovoljenje tisti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, se zahteve za tehnični pregled navedenih objektov, naprav oziroma drugih posegov v prostor tudi vlagajo na Ministrstvo za okolje in prostor.

Upravne enote so dolžne pri zahtevah za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo objektov, naprav oziroma drugih posegov v prostor, ki naj bi sestavljali telekomunikacijsko omrežje, ravnati v smislu 25. člena in v skladu z ustreznimi določbami 66. člena ZUP. Upravne enote pa so tudi dolžne preverjati, ali so priglašena dela, ki so v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem, v skladu z določbami drugega odstavka 62.člena ZUN.

Ustrezni inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor ukrepajo zoper vse investitorje objektov in naprav oziroma za druge posege v prostor, ki naj bi sestavljali telekomunikacijsko omrežje, če za njih ni izdano lokacijsko dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo, na podlagi 73. člena ZUN. Sestavina njihovih odločb morajo biti tudi ustrezne določbe prvega odstavka 76.c člena ZUN, pri čemer pa se mora uporabljati tudi določbe 76.č člena ZUN. Če se objekt oziroma naprava, ki sestavlja telekomunikacijsko omrežje, uporablja brez uporabnega dovoljenja, je pristojni inšpektor IRSOP dolžan ukrepati tudi v skladu z ustreznimi določbami ZGO. Ustrezni inšpektorji IRSOP ukrepajo tudi na podlagi 75. člena ZUN, če ugotovijo, da se dela za objekte, naprave oziroma druge posege v prostor, ki naj bi sestavljali telekomunikacijsko omrežje, izvajajo v nasprotju s pogoji določenimi v lokacijskem dovoljenju oziroma enotnem dovoljenju za gradnjo. Na tej podlagi je inšpektor tudi dolžan ukrepati, če ugotovi, da se dela izvajajo v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del.

Zgoraj navedeno je utemeljeno tudi s pomočjo ustreznih določb zakona o telekomunikacijah (ZTel, Uradni list RS, št. 35/97). Ker je s 30. členom ZTel določeno, da se tehnični pregled (vsakega) telekomunikacijskega omrežja ali njegovega dela opravlja po predpisih o urejanju prostora in graditvi, s tem, da se mora v komisijo za tehnični pregled imenovati tudi strokovnjaka za telekomunikacije, to v povezavi s tistimi določbami navedenega zakona, ki ureja naloge in pristojnosti Uprave RS za telekomunikacije (15. in 16. člen ZTel), to pomeni, da navedena uprava ne bi smela izdati dovoljenja za opravljanje telekomunikacijskih storitev, če pred tem za objekte in naprave, ki sestavljajo “njegovo” telekomunikacijsko omrežje, ni (bilo) izdano uporabno dovoljenje. Z zakonom o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96 in 45/99) je namreč jasno določeno, da se zgrajeni objekt lahko začne uporabljati šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje (8. člen ZGO), da se za objekt štejejo tudi samo napeljave, naprave in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt (prvi odstavek 2. člena ZGO), uporabnega dovoljenja pa da ni mogoče izdati, če pred tem ni bil uspešno zaključen tehnični pregled (prvi odstavek 64. člena ZGO), izda pa se ga tudi ne v primeru, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno (drugi odstavek 74. člena ZGO).

Da je (javno) telekomunikacijsko omrežje sestavljeno (tudi) iz objektov po ZGO, izhaja tudi iz 2. točke 2. člena zakona o telekomunikacijah (ZTel), ki sicer določa, kaj pomenijo pojmi po tem zakonu (javno telekomunikacijsko omrežje je javna telekomunikacijska infrastruktura, ki omogoča ...), v povezavi s prvim odstavkom 3. člena zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97), s katerim je določeno, da so javna infrastruktura objekti in omrežja, ki so neposredni namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju (tudi) prometa in zvez. Pojem “telekomunikacijska oprema”, kot jo določa 5. točka 2.člena ZTel, pa je seveda tudi potrebno obravnavati skupaj z “inštalacije in oprema” iz drugega odstavka 2. člena ZGO, saj je ZGO potrebno pri gradnjah šteti kot splošni predpis (lex generalis), ZTel pa kot poseben predpis (lex specialis).

Ker pa je s 70. členom ZGO, med drugim tudi določeno, da se s tehničnim pregledom ugotovi, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ali je objekt izveden v skladu s projektno dokumentacijo in v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo in ali so bili pri gradnji storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo možno mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici, tehničnega pregleda seveda ni mogoče uspešno zaključiti, če bi se v konkretnem primeru določene telekomunikacijske naprave npr. ugotovilo, da je zgrajena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Ker pa je s 66. členom ZGO, med drugim določeno, da mora zahteva za tehnični pregled vsebovati številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo, izvajalce in projektivna podjetja, to tudi pomeni, da je upravni organ zahtevo za tehnični pregled naprave, ki bi bila zgrajena brez predpisanih dovoljenj ali ki bi bila zgrajena na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del iz 62.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji), seveda dolžan zavreči.

Ker pa je z 10. alineo 2. točke 2.člena odloka o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85, Uradni list RS, št. 67/97) jasno določeno, da daje za vse magistralne in medkrajevne telekomunikacijske kable in naprave ter radiorelejne zveze lokacijsko dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, po 24. točki 2. člena ZTel pa je telekomunikacijska zveza “vzpostavljena povezava za prenos elektromagnetnih signalov po žičnih ali optičnih nosilcih ali z radijskimi signali na frekvencah do 3000 GHz”, z 9. točko prej navedenega odloka o določitvi pa je tudi določeno, da daje Ministrstvo za okolje in prostor lokacijsko dovoljenje za objekte oddajniških centrov z močjo oddajnika večjo od 1 kW, iz 5. točke “D” poglavja (Promet in zveze) 3. člena uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) pa tudi neizpodbitno izhaja, da so posegi v okolje, ko gre za nepremični oddajni sistem za brezžično komunikacijo ali drugo napravo, ki obremenjuje okolje z elektromagnetnim sevanjem z oddajno močjo 1,5 kW ali več, posegi v prostor, to tudi pomeni, da je potrebno za vse takšne objekte oziroma naprave ali druge posege v prostor, ki so v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem, lokacijsko in gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo. Navedeno pa, glede na tiste določbe ZGO, ki določajo obveznosti prvega obratovalnega monitoringa, tudi pomeni, da je potrebno pri obravnavanih posegih, preden se jih lahko da v obratovanje, neposredno uporabiti tudi določbe 75.člena ZGO.

Da je potrebno za graditev objektov in naprav oziroma izvedbo posegov v prostor, ki so v zvezi s telekomunikacijski omrežji, lokacijsko in gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo (po 33.a členu ZGO), pa je še dodatno utemeljeno zaradi obstoja 29. člena zakona o telekomunikacijah (Ztel). Z navedenim členom so namreč določene ne samo (prostorske) omejitve pri gradnjah stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb oziroma katerih koli drugih posegov v prostor, vključno z gojenjem rastlin in dreves, saj je z njim ne samo določeno, da mora vsak investitor takšne gradnje oziroma posega v prostor pridobiti soglasje lastnika telekomunikacijskega omrežja, ampak je celo določeno, da je odškodninska odgovornost, če bi takšna zgradba oziroma poseg v prostor povzročil poslabšanje radiodifuznih signalov, v celoti na strani investitorja takšne zgradbe oziroma del, s katerimi bi se poseglo v “signal”. Ker dobesedni citat četrtega odstavka 29. člena Ztel “Če investitor del za svoja dela ne pridobi soglasja (lastnika telekomunikacijskega omrežja) ali ne upošteva pogojev iz soglasja in zato nastane pri izvajalcih in uporabnikih telekomunikacijskih storitev neposredna oziroma posredna škoda, zanjo v celoti odgovarja investitor” pomeni, da bi začeli “telekomunikacijski operaterji”, če bi se jim pustilo, da šarijo po slovenskem prostoru tako kot do sedaj, “delati” prav svojski urbanizem. S tem, ko bi, slej ko prej, celotni slovenski prostor dobesedno “prestrelili” z radijskimi signali, ne bi prostorskim načrtovalcem ostalo drugega, kot da začnejo načrtovati širitev mest samo v smer pritlične horizontale ali celo le pod zemeljskim površjem.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.