Sankcioniranje črnograditeljev

Kako črnograditeljem, ki so pravzaprav uzurpatorji prostora, preprečiti njihovo samovoljo?

(NN)

ODGOVOR:

Samovolja črnograditeljev se preprečuje s pomočjo inšpekcijskega nadzorstva in ukrepi, ki jih pristojnim inšpektorjem omogoča zakon.

S 73.členom ZUN je določeno, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca zemljišča, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Če pa urbanistični inšpektor ugotovi, da sanacija predstavlja poseg v prostor po določbah tega zakona, odredi zavezancu tudi pridobitev dovoljenja zanj.

Če se gradbena dela ali druge posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju oziroma v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se izvedbena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljenja oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del. Če se navedena dela ne dajo uskladiti, odredi organ urbanistične inšpekcije da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Investitor mora za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu inšpektorja. Če pa investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe zavrne ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe, pa odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju oziroma odločbi o dovolitvi priglašenih del.

V primeru, ko urbanistični inšpektor pri izvajanju 73. in 75. člena ZUN ugotovi povzročeno onesnaženje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škodo na ravni in kulturni dediščini, obvesti o tem pristojni organ.

Organ urbanistične inšpekcije odloča o zadevah črnih gradenj v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oziroma spisi vročajo na način iz 84., 85. in 86. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86). Za kraj vročitve po 84. členu prej navedenega zakona se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega v prostor, za mesto pribitja po 86. členu prej navedenega zakona pa tudi objekt, del objekta ali vidno mesto na drugem nedovoljenem posegu v prostor, ki je predmet odločbe oziroma spisa. Pritožba zoper odločbo iz 73. in 75. člena tega zakone ne zadrži njene izvršitve. Odreditev iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona se šteje za posebno tehten vzrok iz drugega odstavka 82. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Upravna izvršba odločbe iz drugega odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, se opravi na podlagi izvršljive odločbe.

Investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljavec zemljišča je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnosti uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila je predpisala Vlada Republike Slovenije z uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93).

Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo plača zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda organ, pristojen za izdajo dovoljenj, in je v višini 40 % prihodek proračuna občine, v višini 30 % prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30 % Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Sredstva, dobljena z nadomestili, se lahko uporabijo samo za namene urejanja stavbnih zemljišč v občini, za namene varstva okolja in za namene neprofitne stanovanjske gradnje.

Kadar so kljub izvršenim ukrepom, odrejenim po 73. in 75. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini,je investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljavec zemljišča dolžan plačati odškodnino. Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva odškodnino zaradi trajne spremembe prostora glede elementov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona, odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnost za okolje in odškodnino za onesnaženje po predpisih o varstvu okolja, odškodnino za poškodbo okolja, ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil investitor ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine, odškodnino za uničeno ali poškodovano kulturno dediščino, ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobila z njenim izkoriščanjem. V primeru, kadar je upravičenec do odškodnine država ali občina, vloži zahtevo za odškodnino pristojni javni pravobranilec.

V zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. ali 75. člena tega zakona, so prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, dodelitev hišne številke, prijava stalnega ali začasnega prebivališča, vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi, ter odmera davčnih in drugih dajatev.

Zgoraj navedene prepovedi so obvezna sestavina odločbe urbanističnega inšpektorja iz 73. člena oziroma četrtega odstavka 75. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Dovoljenja, soglasja, vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju s prej navedenimi prepovedmi ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del, so nični.

Na podlagi odločbe iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ki jo organ urbanistične inšpekcije nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njen vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni po tem zakonu na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na drugih nepremičninah zavezanca, zastavno pravico. Zaznamba iz prvega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog organa urbanistične inšpekcije, lahko pa tudi na predlog investitorja oziroma lastnika objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, če predlogu priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za poseg, za katerega po določbah 51. člena tega zakona zadostuje priglasitev. Če je investitor oziroma lastnik objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, objekt ali del objekta odstranil in vzpostavil prejšnje stanje, mora predlogu priložiti potrdilo organa urbanistične inšpekcije, da je nedovoljeni poseg odstranjen in vzpostavljeno prejšnje stanje.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.