Pojem nepremičnine

Stvarnopravni zakonik opredeljuje pojem nepremičnine kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, torej z vsem kar je z njim trdno in trajno spojeno. Vse druge stvari pojmuje kot premičnine. (SPZ, 2004: 18. člen)

Nepremičnine so torej stvari, ki jih brez poškodb njihove tvarine v prostoru ne moremo premakniti. Trenutno veljavni Zakon o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet leta 2004, opredeljuje tri vrste nepremičnin:

• zemljišča,
• stavbe in posamezne dele stavb,
• druge objekte, če tako določa zakon.

Ponudba na trgu nepremičnin je fizično omejena, ker je prostor naravna dobrina. Preko različnih predpisov in zakonodaje je strogo reguliran s strani države. Zaradi raznolikosti nepremičnin, glede na namembnost je nepremičninski trg tudi izredno heterogen (raznolik). Trge nepremičnin lahko razdelimo na:

• trg stanovanjskih nepremičnin,
• trg poslovnih nepremičnin,
• trg industrijskih nepremičnin,
• trg kmetijskih nepremičnin,
• trg nepremičnin s posebnim namenom.

Znotraj posameznega trga nepremičnine delimo glede na:

• vrsto nepremičnine (zazidljiva, nezazidljiva parcela),
• lega nepremičnine (orientiranost glede na strani neba, ravninskost),
• velikost in oblika nepremičnine (velika, majhna, kvadratna, podolgovata,…),
• območje nepremičnine (urbano, neurbano naselje).

Glede na značilnosti nepremičnin, se po trgih razlikujejo tudi cene le-teh. Na slovenskem nepremičninskem trgu se trgovanje močno razlikuje glede na območje, v katerem je nepremičnina. Povpraševanje po nepremičninah je razumljivo največje v urbanih središčih, čemur je primerna tudi cena nepremičnine v teh območjih.