Prostorsko načrtovanje

Urejanje prostora, prostorsko načrtovanje in projektiranje

Urejanje prostora delimo na:

  • načrtovanje prostora (prostorsko planiranje, projektiranje prostora),
  • vzdrževanje in rabo prostora (obdelovalna raba, vzdrževanje gospodarske infrastrukture in stavbnih zemljišč).

Prostorsko planiranje je vrsta med seboj usklajenih in dogovorjenih ukrepov glede gospodarjenja s prostorom in uravnavanja družbeno-ekonomskega razvoja. Pri prostorskem planiranju je treba poznati in upoštevati naravne razmere, ekonomski in socialni razvoj, pobude in stremljenja lokalnih skupnosti in občanov, ki delajo in bivajo v danem prostoru. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi zastavljene cilje širše skupnosti.

Namen prostorskega planiranja je določiti zasnovo organizacije prostora. V ta namen se na lokalni ravni opredeli namenska raba prostora, kriteriji in pogoji za spreminjanje rabe ali za nove posege v prostor.

Pri prostorskem načrtovanju skušamo oblikovati estetsko podobo naselja, varovati krajinske značilnosti ter naravno in kulturno dediščino. Večina zakonodaj zato pri prostorskem planiranju zahteva presoje vplivov na okolje in ocene, ali posegi in novi objekti ohranjajo ali degradirajo urbano in krajinsko podobo.

Pomen prostora in proces urbanizacije

Danes je procesu urbanizacije podvržen skoraj vsak prostor države. Mestni ali urbani prostor se razumljivo lahko širi le v kmetijsko ali gozdnato podeželje, seveda pa je normalen prednostni razvoj s prenovami in rekonstrukcijami znotraj urbanega prostora. Proces urbanizacije vključuje različne stroke, ki usklajujejo in sonaravno obravnavajo, načrtujejo in urejajo razvoj mest in naselij. Te stroke so:

  • arhitektura (načrtuje in usklajuje podobo grajenih enot v naselju),
  • geografija (preučuje razvoj in strukturo mest, značilnosti in funkcije mest in povezanost s širšim zaledjem),
  • krajinska arhitektura (načrtuje, varuje in razvija naravne sestavine mesta),
  • sociologija (preučuje prebivalstvo, njegova gibanja in skupnosti, življenje v mestih,…),
  • ekologija in higiena (skrbita za varstvo narave, okolja in prebivalstva, z vidika sonaravnosti, varovanja zdravja in neoviranega razvoja),
  • urbana ekonomija (obravnava gospodarske osnove življenja v mestih in pogoje za gospodarske in storitvene dejavnosti),
  • urbanizem in urbanistično načrtovanje (zagotavlja pripravo delnih in celovitih urbanističnih zasnov ter izdelavo načrtov za razvoj in gradnjo mest in naselij),
  • druge tehnične stroke (zagotavljajo usklajeno izgradnjo vseh potrebnih tehničnih objektov za razvoj in delovanje mest in naselij).

Urejanje prostora je danes v rokah lokalne skupnosti, torej občine, ki prostor ureja s prostorskimi akti, državne upravne enote pa izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja.

Gradbena politika

Poleg politike urejanja prostora je pomembna tudi gradbena politika. Gradbeništvo je pomemben del svetovnega gospodarstva. Na razmere sodobnega gradbeništva, poleg drugih dejavnikov, vplivajo zakonske podlage. Osnovna zakonska podlaga za izgradnjo objekta je danes gradbeno dovoljenje. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja je prilagojen zahtevnosti objektov. Tako poznamo enotne, nezahtevne in zahtevne postopke.

Gradbeni objekt je po aktualnem Zakonu o graditvi objektov iz leta 2002 vsaka podzemna ali nadzemna zgradba, ki je v gradbenem pomenu celota z vnaprej določenim namenom, in je vezana na določen prostor. Pri tem zakon loči dve vrsti gradbenih objektov.

  • Novogradnja ali povečava je gradnja novega objekta oz. izvajanje del s katerimi se zgradi nov objekt ali dozidava oz. nadzidava na že obstoječi objekt, ali pa taka dela, ko se bistveno spremeni zunanji videz objekta. Za novogradnjo se šteje tudi nadomestna gradnja.
  • Sprememba namembnosti, ki je posledica izvedbe del, s katerimi se spremeni raba celotnega objekta ali dela objekta tako, da se z njo spremeni vpliv objekta na okolico, vendar pri tem ne gre za gradnjo.

Prostorski akti

Prostorske akte delimo na državne in občinske prostorske akte. Med državne prostorske akte sodijo:

  • Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) - določa cilje prostorskega razvoja države, določa zasnovo poselitve, infrastrukturo in krajine ter določa ukrepe za izvajanje strategije. Je izhodišče za pripravo državnih lokacijskih načrtov, namenjeno pa je usklajevanju različnih interesov v prostoru.
  • Prostorski red Slovenije (PRS) - zbir temeljnih pravil za urejanje prostora, ki veljajo za celotno območje države.
  • Državni lokacijski načrti (DLN) - nadomeščajo dosedanje prostorske izvedbene načrte, in sicer lokacijske načrte za državne infrastrukturne objekte, ki jih je sprejemala vlada, in zazidalne, ureditvene in lokacijske načrte, ki jih je sprejemala lokalna skupnost.

Med občinske prostorske akte pa prištevamo:

  • Strategija prostorskega razvoja občine (SPRO) - strateški prostorski dokument občine, ki določa temeljne cilje in usmeritve urejanja prostora, zasnovo razvoja dejavnosti v prostoru, širitev poselitve, lokalne sisteme infrastrukture in načine urejanja krajinskih območij.
  • Prostorski red občine (PRO) - temeljni izvedbeni občinski predpis za vzpostavljanje pravnega režima rabe prostora ter poseganja vanj. Zagotavlja izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev, določa namensko rabo prostora in pravila njegove rabe za območje celotne občine.
  • Občinski lokacijski načrt (OLN) - podoben državnemu lokacijskemu načrtu. Vsebuje projektne orise posegov v prostor in pogoje njihovega izvajanja.
  • Lokacijska informacija - potrdilo o dopustni rabi prostora, prostorskih ukrepih ter pogojih gradnje, kot jih na določenem zemljišču določajo ustrezni prostorski akti in drugi veljavni predpisi.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje