Financiranje obratovalnih stroškov in investicijsko financiranje

Za ustanovitev, zagon, rast, povečanje in razvoj podjetja, so poleg poslovnih idej pomembni tudi viri financiranja, ki si mora zagotoviti podjetnik. Poleg lastnih sredstev, ki običajno ne zadoščajo, še posebej, če gre za hitro rastoče podjetje, banke nudijo podjetnikom dodaten vir financiranja v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Na ta način pomagajo pri izvedbi zastavljenih ciljev ter rešitve v primeru premostitve trenutnih finančnih težav. Poleg možnosti financiranja, strokovnjaki v nekaterih bankah na željo kreditojemalca svetujejo in nudijo pomoč, in sicer pri sestavi celotnega naložbenega načrta, ki je prilagojen njihovim potrebam.

Banke, ki nudijo kredite za financiranje obratnih sredstev in naložb, s svojimi internimi akti določajo splošne pogoje poslovanja z nosilci malih in velikih podjetij in imetniki zasebne dejavnosti, ki se nanašajo na poslovanje v domači in tuji valuti. Imetnik zasebne dejavnosti je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitveno gospodarsko dejavnost, kot svojo izključno dejavnost.

Kratkoročni krediti, ki jih nudijo banke, so praviloma namenjeni financiranju obratnih sredstev, zalog, nabave blaga in tekočega poslovanja podjetja. Višina odobrenega kredita je odvisna od plačilne sposobnosti kreditojemalca in od analize potreb po sredstvih za tekoče poslovanje. Kreditojemalec mora plačati stroške odobritve kredita, ki so določeni s tarifo oz. posebnim sklepom izbrane banke.

Odplačilna doba kratkoročnega kredita je praviloma do 12. mesecev. Način odplačevanja kredita je določen s kreditojemalčevo pogodbo in je odvisen in prilagojen poslovni politiki izbrane banke. Praviloma kreditojemalci obresti odplačujejo v mesečnih obrokih, glavnico pa poljubno v enakih ali različnih obrokih ali v enkratnem znesku ob zapadlosti kredita. Oblika porabe kredita je lahko različna, in sicer v enkratnem znesku ali v več delnih zneskih, kjer sta črpanje kredita in vračilo usklajena s potrebami kreditojemalca, razpoložljivimi sredstvi in dogovorjeno dobo kreditiranja.

Dolgoročni krediti posameznih bank so praviloma namenjeni financiranju naložb v osnovna sredstva in za financiranje trajno gibljivih sredstev. Gre za financiranje različnih projektov, kot so nakup ali posodobitev osnovnih sredstev (poslovnih prostorov in opreme), posodobitev informacijske tehnologije, prestrukturiranje in posodobitev obstoječega poslovnega procesa, naložbe v nove poslovne procese in druge dolgoročne naložbe.

Odplačilna doba je odvisna od posamezne banke, od razpoložljivosti bančnih virov za dolgoročne naložbe, praviloma pa je do 15 let. V izjemnih primerih je lahko tudi daljša. Banke pri določitvi roka vračila kredita upoštevajo ocene tveganja načrtovane naložbe oz. namen in predmet kredita in obstoječe poslovanje kreditojemalca.

Odobrena višina zneska naložbenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca, od predračunske vrednosti naložbe, obstoječega poslovanja kreditojemalca, ter od vrste zavarovanja kredita. Praviloma naj bi kreditojemalec zagotovil vsaj 30 % lastnih sredstev.

Črpanje dolgoročnega kredita je možno v enkratnem znesku ali v več delnih zneskih. Poraba kredita mora biti dokumentirana. Kreditojemalec vrača kredit, tako obresti kot glavnico praviloma v enakih obrokih mesečno, oz. je vračilo odvisno od dogovora z banko. Nekatere banke se pri načinu odplačevanja kredita skušajo kar najbolj prilagoditi potrebam in možnostim kreditojemalca. Tako je v nekaterih bankah, glede na načrtovano naložbo oz. vrsto naložbe, možen moratorij na odplačilo glavnice.

Obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne kredite je določena z veljavnimi obrestnimi merami posamezne banke (nominalna, referenčna, letna spremenljiva ali fiksna obrestna mera za devizne kredite). Obrestna mera je odvisna od bonitete kreditojemalca, vrste zavarovanja, ročnosti kredita in poslovnega sodelovanja z banko in je opredeljena v določilih kreditne pogodbe.

Vsak kredit mora biti praviloma zavarovan, na način, ki ga določajo pravila oz. akti izbrane banke. Kreditojemalec lahko predloži banki menico z menično izjavo, ter lahko zavaruje kredit še z vknjižbo zastavo pravice na nepremičnini ali premičnini (hipoteka), zastavo vrednostnih papirjev, zastavo depozita, poroštvo tretje osebe.

Nastanek besedila: januar 2009.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje