Oblike zavarovanja kreditov
Banka vsakemu kreditojemalcu pripravi načrt odplačevanja posojila, iz katerega je razvidno odplačevanje po posameznih kapitalizacijskih obdobjih oz. obdobjih med dvema zaporednima pripisoma obračunskih obresti. Na ta način je jasno, kolikšna bo mesečna obveznost, ki nas bo dolgoročno popeljala do cilja, to je do vračila posojenega denarja banki. Za najem kredita se običajno odločimo po temeljitem premisleku in s točno določenim načrtom, kako bomo način življenja prilagodili kreditni obveznosti. Nepredvidljivi dogodki, kot so izguba zaposlitve, bolezen, nezgoda, pa nam lahko porušijo načrte, lahko se znajdemo v finančni stiski in nismo več sposobni plačevati banki mesečnih obveznosti. Za takšne in podobne primere, mora banka zavarovati svoje premoženje in si zagotoviti kritje, da bo posojeni denar dobila nazaj. Različne banke v skladu s politiko zavarovanja bančnih naložb v svojihaktih določajo vrste in načine zavarovanja kreditov. Kreditojemalec tako zavaruje kredit v dogovoru z banko, na enega izmed opredeljenih načinov, ki so pogojeni z višino, vrsto in odplačilno dobo kredita.
Zavarovanje kredita preko zavarovalnice
Kredit lahko zavarujemo s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, kadar vsi pogoji odobrenega kredita ustrezajo pogojem zavarovalnice. Gre v bistvu za zavarovanje banke pri zavarovalnici, saj v primeru nezmožnosti odplačevanja, zavarovalnica poravna banki kredit, kasneje pa se sama ukvarja z nadaljnjo izterjavo kredita.
Višina stroškov zavarovanja kreditov, je odvisna od banke in od zavarovalnice, s katero ima banka sklenjeno pogodbo. Na višino stroškov vpliva vrsta kredita (gotovinski, namenski), posojilna vsota in doba odplačevanja kredita. Ker kreditni limit za zavarovanje določa izbrana zavarovalnica, so odstopanja nad določenim limitom možna le na podlagi dodatne odobritve zavarovalnice.
Zavarovanje kredita s poroki
Zavarovanje kredita je možno tudi s poroki, ki so kreditno in plačilno sposobni, oz. izpolnjujejo pogoje banke. O poroštvu govorimo, ko nekdo jamči za nekoga drugega. Pri kreditiranju porok s svojim podpisom na pogodbi jamči, da bo poravnal glavnico in pripadajoče obresti banki, če posojilojemalec ne bo plačilno sposoben. Zahteve po številu porokov se med bankami razlikujejo, so pa odvisne tudi od višine in vrste kredita. Za stanovanjski kredit se običajno zahtevata najmanj dva kreditno in plačilno sposobna poroka, za zavarovanje potrošniškega kredita pa običajno zadostuje en porok. Kreditno sposobnost porokov banke ugotavljajo na enak način kot kreditno sposobnost kreditojemalca.
Zavarovanje s hipoteko
Hipoteka je z nepremičnim premoženjem zavarovana terjatev. Predstavlja zastavitev nepremičnine pod poroštvom pri denarnem posojilu. Zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) je torej stvarna pravica na tuji stvari, s katere vrednostjo se lahko poplača upnika, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti.
Za zavarovanje kredita lahko zastavimo bremen prosto nepremičnino, ki je na ozemlju Republike Slovenije. Zastavimo lahko nepremičnino, ki jo kupujemo s pomočjo kredita, lahko pa tudi katerekoli drugo, ki jo imamo v lasti. Bremen prosto nepremičnino, kot je hiša, stanovanje, počitniška hiša ali stavbno zemljišče, pa za nas lahko zastavi tudi tretja oseba. Višina odobrenega kredita je odvisna od pogojev posamezne banke. Pri zastavi novogradnje lahko znaša do 70 % vrednosti zastavljene nepremičnine. V izjemnih primerih pa tudi več.
Pri najemu večje vsote posojila za daljše obdobje, se bomo težko izognili zastavi nepremičnine. Znesek tovrstnega zavarovanja ni majhen, saj je treba plačati stroške banke, notarske stroške, vpis zastavne pravice v Zemljiško knjigo, po potrebi pa tudi cenitev nepremičnine. Stroški nastanejo tudi s plačilom zavarovanja zastavljene nepremičnine za primer požara, ki se prenese v korist banke.
Druge oblike zavarovanja
V dogovoru z banko so možne tudi druge oblike zavarovanja kredita. Strokovna služba banke za vsak primer posebej ugotavlja, ali zastavljena vrednost predstavljajo zadostno jamstvo, glede na posojena sredstva. Gre za zastavo vrednostnih papirjev in depozitov, polico življenjskega zavarovanja v višini že vplačanih sredstev, vezanih v korist banke, zastavo premičnin,… Pri zastavi vrednostnih papirjev potrebujemo tekoč izpisek iz Klirinško depotne družbe, premičnine pa morajo biti ocenjene s strani sodnega cenilca.
Možen je tudi kredit brez zavarovanja. Tako nekatere banke svojim strankam oprostijo plačilo stroškov zavarovanja kredita. Gre lahko za kratkoročne, pa tudi dolgoročne kredite do določnega števila let, v različnih višinah. Banka pred odobritvijo kredita brez zavarovanja ugotavlja boniteto prosilca. Pogoji za kredit brez zavarovanja so redni mesečni prilivi in solidno poslovanje stranke.