Lombardni kredit

Beseda Lombard pomeni jemanje ali dajanje posojila na podlagi lahko unovčljivega premičnega predmeta. Lombardne kredite so prvi uvedli v italijanski pokrajini Lombardija, od tod tudi izhaja ime za to vrsto kreditov.

Lombardne kredite ponuja večina znanih bank. Bistvo lombardnega kredita je, da posojilojemalec za zavarovanje kredita zastavi depozit, obveznice, točke vzajemnih skladov, blagajniške zapise in vrednostne papirje. Vrednostni papirji so listine, ki izkazujejo premoženjske pravice. Večina bank, kot osnovo za pridobitev kredita pogojuje z delnicami iz redne kotacije izdajatelja ustrezne bonitete, s katerimi se trguje na borzi. Lahko smo sami lastnik vrednostnih papirjev ali pa je lastnik nekdo drug, ki se z zastavo strinja. Obveznica je pravni dokument, s katerim se dokazuje dolžniško–upravniško razmerje.

Za Lombardni kredit lahko zaprosijo polnoletne osebe do 75-tega leta starosti, ki želijo na preprost in udoben način priti do kredita.

Kredit na osnovi zastave je včasihboljša rešitev od običajnega potrošniškega kredita. Posojilo pridobimo hitro ter z malo stroškov. Če nujno potrebujemo sredstva in imamo vezan depozit v banki, lahko lombardni kredit pridobimo takoj. Stroški kredita so minimalni, sicer pa so odvisni od zneska kredita, vrste zastave in ročnosti kredita. Zastava vrednostnih papirjev je lahko bistveno cenejša od plačila zavarovalne premije, kreditne dokumentacije pa ni treba potrjevati pri delodajalcu.

Značilnost tovrstnega kredita je, da banki ni treba ugotavljati posojilojemalčeve kreditne sposobnosti. Znesek odobrenega kredita banka določiv ustreznem razmerju, glede na vrednost in vrsto zastavljenih sredstev. Pri zastavi vrednostnih papirjev banke upoštevajo njihovo tržno vrednost. Vrednostnih papirjev v času odplačevanja kredita ne moremo prodajati. Šele, ko je kredit v celoti poplačan, banka izda nalog za sprostitev vrednostnih papirjev. Razmerje med vrednostjo posojila in številom zastavljenih vrednostnih papirjev je v različnih bankah različna. Treba pa je opozoriti, da lombardne kredite praviloma banke ne odobrijo za financiranje nakupa vrednostnih papirjev.

Glede na potrebe in zmožnosti vračanja lahko izbiramo med različnimi načini odplačevanja in dobami vračila kredita. Večina bank ponujakratkoročne, nekatere pa tudi dolgoročne kredite do 5 let. Obrestna mera je fiksna in se določi v ustreznem odstotku glede na vrsto zastave in ročnosti kredita.

Višina odobrenega kredita je v različnih bankah različna, praviloma pa znaša do 90 % vrednosti za zastavljenih vezanih sredstev, državnih ali bančnih obveznic in do 80 % tržne vrednosti za domače vrednostne papirje izdajatelja ustrezne bonitete, s katerimi se trguje na borzi v ustreznem razmerju. V najslabšem primeru je treba za posojilo zastaviti dvakrat večjo vrednost delnic, kot je višina posojila.

Dokumenti, ki jih potrebujemo za pridobitev kredita, so: osebni dokument, davčna številka, depozitna pogodba v primeru zastave denarnih sredstev, v primeru zastave vrednostnih papirjev pa ažuren izpisek Klirinško depotne družbe.

Kredit se lahko vrača z mesečnim odplačevanjem obresti in poravnavo glavnice kredita ob zapadlosti. Ko je kredit poplačan, izda banka nalog za sprostitev zastave vrednostnih papirjev ali ostalih zastavljenih stvari.

Glavne prednosti lombardnega kredita so: ni potrebno dodatno zavarovanje, v primeru zastave vrednostnih papirjev je lastnik upravičen do izplačila dividend in dokazovanje namenske porabe kredita ni potrebno.

Pri najetju lombardnega kredita moramo biti previdni. Zaradi možnih sprememb na borznem trgu je bolj primeren za kratkoročno financiranje, v primeru, da sredstva vložimo v posamezne posle. Banke običajno, ob normalnem stanju, lombardne kredite odobravajo brez zapletov, v kriznih časih pa najetje takšnega posojila ni več tako preprosto. Običajno se zelo skrči krog delnic, ki jih lahko posojilojemalec zastavi. Banke tečaje delnic oz. točke sklada dnevno spremljajo, in v primeru padca tečajev zahtevajo od posojilojemalca dodatna zavarovanja.

V Sloveniji praviloma lahko zastavimo delnice, ki kotirajo na ljubljanski borzi v posameznih primerih pa lahko zastavimo tudi tuje vrednostne papirje, ki kotirajo na zahodnih trgih. Vrednost zastavljenih delnic nikakor ne sme pasti pod razmerje, ki je dogovorjeno z banko. Banka tečaje delnic oz. točke sklada dnevno spremlja in v primeru padca vrednosti tečajev zahteva dodatne vrednostne papirje. Če jih ne dobi, vrednostne papirje proda takrat, ko si šelahko zagotovi poplačilo svojih sredstev. Razliko, ki nastane pri prodaji vrednostnih papirjev, vrne stranki.

Nastanek besedila: januar 2009.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje