Kredit

V življenju so stvari pogosto nepredvidljive. Velikokrat nas presenetijo dogodki, ki so vezani na večjo, neobičajno porabo finančnih sredstev. Dostikrat se zgodi, da potrebne vsote denarja nimamo ali pa nam trenutno ni na razpolago.

Sam pojem »kredit« izhaja iz latinske besede Credere in pomeni varovati, zaupati. Pri kreditnem razmerju gre za pravno razmerje med upnikom, ki da neko stvar na up, in dolžnikom, ki to stvar prejme. V splošni terminologiji velikokrat enačimo pojma kredit in posojilo. Slednje je le kupčija, s katero se med strankama ustvari kreditno razmerje.

Sanje skoraj vsakega Slovenca so lastna hišica ali stanovanje. Nakup stanovanja ali gradnja hiše je velik finančni zalogaj. Za uresničitev običajno ne zadostujejo lastna sredstva, zato je treba pridobiti dodatna finančna sredstva. Pri tem nam lahko priskočijo na pomoč banke s ponudbo najrazličnejših kreditov.

Banke pod določnimi pogoji, ki jih določajo v skladu s svojo poslovno politiko, nudijo kratkoročne in dolgoročne namenske in gotovinske kredite tako fizičnim, kot pravnim osebam. Kreditni pogoji določajo trajanje, zavarovanje in druge značilnosti posojila ter pripadajoče obresti.

Fizična ali pravna oseba pridobi pravico do kredita s sklenitvijo pogodbe po predhodni izpolnitvi pogojev, ki jih določajo poslovne banke. Banka mora zagotoviti, da bo prejela posojena finančna sredstva nazaj, zato ugotavlja kreditno sposobnost posameznika. Kreditna sposobnost je finančna zmožnost dolžnika, da bo posojilo vrnil, in seveda plačal tudi pripadajoče obresti. Banka kreditno sposobnost ugotavlja na podlagi prihodkov in jo izraža v deležu od teh prihodkov v določenem obdobju. Merila za odobritev kredita so določena v posameznih aktih bank, za večino pa velja, da banka odobri kredit posamezniku na podlagi rednih prilivov na osebni račun (nakazilo plače ali pokojnine). V zadnjem času nekatere banke uveljavljajo nov način poslovanja, kjer redni dohodek ni pogoj za odobritev kredita.

Kredit lahko najamejo tudi osebe zaposlene za določen čas ali po pogodbi o delu, ali osebe, ki imajo druge vrste prejemkov za določen čas. Banka jim odobri kredit za čas, ki je krajši od preostanka dobe, v kateri bo ta oseba še prejemala mesečne prejemke.

Slovenija se kot članica EU prilagaja predpisom in varnostnim standardom pri sklepanju poslov, ki varujejo tako komitente, kot tudi ponudnike finančnih storitev. Dogovor o postavitvi in uporabi informacijskega sistema, ki omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo podatkov o komitentih med bankami, SISBON je podpisalo okoli 20 bank in hranilnic, ki poslujejo v Sloveniji. Komitentom ta sistem prinaša predvsem enostavnejše in kakovostnejše določanje bonitete in kreditne sposobnosti. To jim zagotavlja pridobitev posojila v višini, ki čim bolj ustreza njihovi kreditni sposobnosti, bankam in hranilnicam pa omogoča popolnejši vpogled v zadolženost posameznikov in izpolnjevanje njihovih pogodbenih obvez, preglednejše poslovanje s komitenti ter možnost zmanjšanja potencialnih tveganj pri sklepanju poslov s prebivalstvom.

Višina odobrenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti posameznika, vrednosti naložbe, zavarovanja in od dobe odplačevanja kredita. Banka pripravi amortizacijski načrt oz. načrt odplačevanja posojila, iz katerega je razvidno odplačevanje posojila skozi odplačilno dobo po kapitalizacijskih obdobjih. Za vsako obdobje so izračunane obresti, razdolžnica (del glavnice, ki se poplača z anuiteto) ter ostanek glavnice. Posameznik, ki vstopi v kreditno razmerje z banko odplačuje kredit z mesečnimi obroki oz. anuiteto.

Živimo v času nepredvidljivih sprememb. Dolgoročno je zelo težko napovedati, kako se bo razvijal finančni trg in kako se bodo gibale referenčne obrestne mere (npr. Euribor, ki predstavlja letno obrestno mero za medbančne depozite v evrih). Banke svojo poslovno politiko prilagajajo trenutnemu stanju. Predvsem v primeru dolgoročnega kredita, nam kredit s fiksno, nespremenjeno obrestno mero, nudi občutek varnosti. Znesek obroka za odplačevanje takšnega kredita namreč ostane enak, do odplačila celotnega kredita.

Odločitev o izbiri kredita s fiksno obrestno mero, ali s korekcijskim faktorjem, ki je metoda izračuna mesečne obveznosti, po kateri je v začetno anuiteto vgrajen samo del inflacijskih pričakovanj in se mesečni obrok spremeni vsakih šest mesecev, je odvisna od tega, kateri izmed teh načinov je ugodnejši za posameznika.

Sicer pa lahko kredit kadarkoli predčasno ali delno poplačamo, za kar nam banka zaračuna stroške izdelave obračuna in administrativne stroške. Stroški predčasnega ali delnega odplačila kredita se med bankami razlikujejo. Pomembno je tudi vedeti, kako bo banka ravnala v primeru, če kreditojemalec ostane za nekaj časa brez zaposlitve. Nekatere banke dopuščajo možnost, da se za krajši čas zamrzne odplačevanje dolga, druge pa so pri teh določilih manj prilagodljive.

Pri najemu, predvsem dolgoročnega kredita, je treba preučiti celotno ponudbo trga. Cene posojil se razlikujejo glede na dobo odplačevanja, zavarovanje posojila in boniteto posojilojemalca.

Dejanska cena kredita, je izražena v EOM (efektivna obrestna mera) in je izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pomeni skupne stroške kredita, izražene kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. Efektivna obrestna mera, ki je seštevek dejanskih stroškov in obrestne mere nam tako pove, koliko bomo dejansko plačali za kredit in nam omogoči lažje primerjanje med različnimi ponudniki. Glede na pestro ponudbo različnih bank in hranilnic, ne drži vedno, da je ponudba matične banke najbolj ugodna, zato je smiselno preveriti ponudbo konkurenčnih bank. Z banko se je običajno mogoče pogajati glede pogojev kreditiranja.

Nastanek besedila: januar 2009.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje