Varovanje rastlin pred mrazom

Na splošno v vrtovih gojimo le rastline, ki prenašajo v naših krajih običajen zimski mraz. Če pa se kakšni bolj občutljivi rastlini ne moremo upreti, moramo zanjo posebej poskrbeti. Morda bomo uspešni, morda tudi ne, vse je odvisno od ostrine zob, ki jih pokaže posamezna zima. No, za marsikatero rastlino že vemo, da jo moramo čez zimo preseliti v temeperiran prostor. Takšni so pri nas na primorskem recimo limonovci, v osrednji Sloveniji pa tudi oleandri, ki na primorskem dobro prezimijo na prostem.

Rastlinam, ki jih čez poletje gojimo v posodah na prostem, čez zimo pa jih s posodami vred preselimo v nekurjen, vendar svetel notranji prostor, pravimo posodovke. Prav bi bilo, da bi vse ne dovolj poznane in preizkušene rastline, ki prihajajo k nam z južnih krajev, gojili tako. Na prosto pa sadimo le tiste, za katere vemo, da z njimi ne bo posebnih težav, vsaj kar se mraza tiče.

Sicer pa vse tiste vrtne rastline, za katere vemo, da so skoraj absolutno trpežne tudi pri nas, vsaj v mladosti zavarujemo pred zimskim mrazom. To sicer lahko storimo na različne načine, vendar moramo pri tem misliti tudi na estetiko. Razna varovalna skrpucala bi v vrtu skozi vso zimo le opozarjala na naš pomanjkljiv okus.

Slika: Odrasla pampaška trava lepo prezimi povsod po Sloveniji, tudi brez zimske zaščite (foto: Mojca Rehar Klančič)

Predvsem je pomembno, da zavarujemo koreninski sistem občutljivih rastlin, kar je sicer mnogo laže, kot pa varovati nadzemne dele. Če ob občutljivejšo rastlino nasujemo večjo količino odpadlega listja, suhe slame, sena ali odkosa trave in vse to prekrijemo s smrekovimi vejami, bo vse skupaj delovalo zelo nevsiljivo in še zelo učinkovito bo varovalo zemljo pred zmrzaljo. Tudi primorska burja takšnemu varovalu ne more do živega. Če pa bi zapadel sneg in vse skupaj prekril, bi bilo varovanje še toliko bolj uspešno. Kadar pada sneg, nikoli niso temperature globoko pod ničlo in pod snežno odejo je po navadi komaj kaj pod ničlo.

Nič ne pomaga ovijati nadzemnih dele rastlin v najlon ali karton. Pod najlonom čez dan na soncu temperatura preveč naraste, ponoči pa pade. Pod kartonom pa ni svetlobe in zimzelene rastline bi zaradi tega propadle. Le videz našega vrta bi ob takšni zaščiti izgubil privlačnost. Če že moramo z nekim varovalom prekriti posamezne rastline, nekoliko bolj učinkovito in manj odbijajoče to storimo s pomočjo tako imenovane koprene ali pajčevinaste folije ali kovertana.

Sicer pa velja, v vrt sadimo tisto, kar bo tam tudi preživelo. Kadar sadimo občutljive rastline, jih moramo obravnavati kot trenutno popestritev, ki jo odstranimo, ko umre. Sajenje preobčutljivih rastlin in prazno upanje, da jih bomo ohranili z najrazličnejšimi pomagali, nam največkrat le pokvari siceršnje veselje ob naših vrtnih ljubljenkah.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

• Trajnice Golob Klančič >>
• Trajnice Golob Klančič na Slonep-u >>
• Več člankov Jožice Golob-Klančič >>