Škodljivci in bolezni na pušpanih (Buxus)

Objavljeno dne 06.09.2012

V preteklih letih mojega ukvarjanja z vzgojo okrasnih rastlin ne morem mimo bolezni in škodljivcev, ki se pojavljajo na posameznih rastlinah. Vse pogostejše pojavljanje različnih bolezni in škodljivcev me je vzpodbudilo k iskanju njihovih simptomov in prepoznavanju le-teh. Tako sem začel sodelovati s fitopatologi na gozdarskem in kmetijskem inštitutu ter s fitosanitarno upravo RS. Kot pripomoček pa so mi članki v raznih strokovnih revijah in spletne strani raznih inštitucij, ki se ukvarjajo s fitopatologijo.

Z globalnim trgom, predvsem pa v Evropi brez meja, je tudi premeščanja rastlin vse več in s tem povečanja nevarnosti vnosa raznih novih bolezni in škodljivcev k nam. Države v Evropi imajo različno organizirane in efektivne fitopatološke službe. Kot posledica tega je tudi zdravstveno stanje rastlin sorazmerno. Slovenija se lahko pohvali z eno najbolje organiziranih fitopatoloških služb. V našo državo vse pogosteje prinašamo rastline iz držav s slabo organiziranimi fitopatološkimi službami (prednjačita Madžarska in Italija). Rastline so vede ali nevede že okužene z raznimi boleznimi ali pa napadene od različnih škodljivcev.

V zadnjem času se največ vprašanj nanaša na bolezni in škodljivce na pušpanu – Buxus. Ker to problematiko poznam, se mi zdi prav, da o tem tudi nekaj na kratko napišem.

Škodljivci na pušpanu

Na pušpanih se pojavlja kar nekaj škodljivcev in bolezni. Od škodljivcev se najpogosteje pojavlja pušpanova hržica – Monarthropalus buxi. Samica hržice odloži koncem maja v začetku junija jajčeca v liste vršičnih poganjkov. Na listih se pojavijo mehurjaste izbokline v katerih se v maju naslednjega leta izležejo ličinke, ki žrejo listno maso. Listi postanejo sprva rumeno pegasti, ob močem napadu pa kasneje porjavijo in odpadejo. Zaradi dolgotrajnega razvojnega cikla hržice jo je težko zatirati. Najboljša sta redni pregled in redno obrezovanje pušpana.

Odrasla hržica Nabrekline na listih

Pušpanova bolšica – Psylla buxi leže jajčeca v liste pozno poleti. Naslednje leto spomladi se izvalijo majhne bele uši, ki iz listov sesajo sok preden v juniju odletijo. Na listih izgledajo te uši kot bel poprh. Listi so zaradi tega manjši, ob močnejšem napadu se celo zavihajo in kasneje lahko celo odpadejo, lahko pa propade celoten grmiček.

Izgled pušpanove bolšice Bel 'poprh' na listih

Med najnevarnejše škodljivce na pušpanih spada pušpanova vešča – Cydalima perspectalis, ki so jo v Evropi prvič našli v Nemčiji leta 2007. Ker je vešča zelo dober letalec se hitro tudi širi. Prenašajo se tudi s premeščanjem posameznih primerkov pušpana. Njen izvor je vzhodna Azija (Kitajska, obe Koreji in Japonska). V Evropo (Nemčijo) pa je bila vešča prenesena s sadikami. V letu 2009 in 2010 pa se je pojavila tudi v Sloveniji.

Samica leže jajčeca na spodnjo stran listov. Jajčeca so rumena vsaka v premeru okoli 1 mm in jih je težko opazit. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki so vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s posameznimi črnimi pikami ter črno glavo, približno 4 cm dolge. Sčasoma gosenice postajajo rjavkaste barve. Pri svojem žretju tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se gosenica zabubi. Buba je 1,5 – 2 cm dolga v začetku zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki postane kasneje rjave barve, skrita med listi in vejicami. Iz bube izleti vešča, ki meri čez krila okoli 4 cm in je v začetku umazano bele barve z rjavimi vrhi kril. S staranjem se cela obarva v rjavo. Razvojni cikel od jajčeca do vešče traja do 40 dni, odvisno od temperatur. Na leto ima vešča od 3 do 4 generacij, ob ugodnih pogojih tudi več.

Borba proti temu škodljivcu je malo težja saj vešče ležejo jajčeca na notranje liste. V manjših nasadih lahko pregledamo sadike, v večjih pa je to nekoliko težje. Dokaj učinkovito škropivo je Decis, saj deluje dotikalno in z oprijemom na liste preko želodca vešče. Biološko so najbolj aktivni ptiči, v večjih nasadih pušpana pa se lahko borimo z entomopatogenimi bakterijami in z nematodami.