Nadloge v vrtu
Pri rastlinah lahko govorimo o treh oblikah nadlog, ki povzročajo poškodbe: bolezen, škodljivec, motnja. Vsaka nadloga ima vzroke in posledice.
Za bolezen obstaja več definicij. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je bolezen motnja v delovanju organizma. Za definicijo rastlinske bolezni je primernejša definicija po Klebahn-u, ki pravi, da je bolezen vsak odklon od normalnega poteka življenjskih procesov, ki ogroža življenje rastlin in njihovih delov. Maček predlaga boljšo definicijo, ki pravi, da je bolezen vsaka motnja metabolizma (presnove) in anatomsko-histološke (zgradbeno-tkivne) strukture, izzvana zaradi biotskih (živih) ali abiotskih (neživih) dejavnikov, ki slabijo življenjsko moč rastline, če ta motnja negativno vpliva na idealno ali gospodarsko vrednost (uporabnost) rastline. Ta definicija ni najbolj primerna za uporabo v ljubiteljskem vrtnarstvu, saj je namenjena za uporabo v namenski pridelavi rastlin (kmetijstvo). Primernejša je definicija, ki jo je postavil Buczacki. »Bolezen je poslabšanje normalnih funkcij rastline, ki je posledica vdora mikroorganizmov v tkiva. Mikroorganizem je lahko gliva ali bakterija, ki je vidna pod svetlobnim mikroskopom in večinoma tudi s prostim očesom, kadar je velika količina organizmov na enem mestu; lahko je tudi virus ali druga samorazmnoževalna oblika, ki je vidna pod elektronskim mikroskopom ali drugim mikroskopom zelo visokih povečav. Vsak organizem, ki povzroča bolezen, se imenuje patogen.«
Škodljivec je žival, ki povzroča škodo rastlini. Škodljivce najdemo v vseh skupinah, največ pa jih je med žuželkami. Poškodbe, ki jih povzročajo, so največkrat posledica obžiranja, vrtanja, miniranja in drgnjenja.
Motnja je sprememba v siceršnjem delovanju rastline, ki je posledica dogodka ali spremembe nežive narave.
Simptomi
V primeru, da rastlina zboli, jo prizadene škodljivec ali doživi motnjo, pride do sprememb, ki jih lahko opazimo. Tem spremembam rečemo simptomi. Opazimo lahko 6 vrst simptomov.
Sprememba barve je najpogostejši simptom, ki se pojavi na zelenih delih rastlin (in na zelnatih rastlinah). Normalna zelena barva se v obliki peg različnih oblik spreminja v rumeno, rjavo, rdečo ali sivo barvo. Na mestih sprememb rastlina odmira. Pogosto se na teh mestih pojavijo plodišča gliv, ki tvorijo trose, s katerimi se gliva razmnožuje. Sprememba barve se največkrat pojavlja pri okužbah z glivami in pri preveliki količini ali pomanjkanju določenih hranil.
Venenje in sušenje rastlin je posledica prekinitve ali pomanjkanja vode in hranilnih snovi v rastlini. Do pomanjkanja lahko pride zaradi zamašitve žil, mehanskih poškodb ali pomanjkanja v okolju. V primeru pomanjkanja vode in hranil je venenje »ozdravljivo« in se rastlina povrne v normalno stanje, če pravočasno zagotovimo vodo ali potrebne hranilne snovi.
Trohnobe se pojavljajo na drevesih in grmovnicah. Nastanejo kot posledica delovanja gliv, ki razgrajujejo les.
Nekatere rastline začnejo ob okužbi, motnji ali napadu, izločati določene snovi, ki se imenujejo izločki. Najbolj poznana je smola pri iglavcih, ki poskrbi za zaščito napadenega ali poškodovanega mesta in uničuje napadalca. Izločkov pa ne izločajo le napadene rastline, temveč v nekaterih primerih tudi bakterije in glive, ki napadajo.
Pri nekaterih boleznih in škodljivcih lahko pride do sprememb oblike rastline. V nekaterih primerih se organi (list, steblo, cvet) povečajo, v drugih pomanjšajo. Pojavijo se lahko različni izrastki, rastline spremenijo barvo, obliko, začno nenormalno hitro rasti,… Pri okužbah z virusi se lahko rastline spremenijo do popolne nerazpoznavnosti.
Plodišča gliv so značilna za okužbo z glivami. Pogosto lahko po njih določimo, s katero glivo se je rastlina okužila.