Glive kot povzročitelj bolezni
Kraljestvo gliv je obsežno in zelo pestro. Najbolj poznane izmed gliv so gobe, ki jih nabiramo. Dejansko so to zgolj trosnjaki, jedro glive pa je v tleh. Glive imajo v rastlinskem svetu precej pomembno vlogo pri razgrajevanju odmrlih organizmov in nastanku humusa. Nekatere vrste gliv so v simbiozi z lesnatimi rastlinami in jim omogočajo sprejemanje zadostnih količin vode. Ta pojav je poznan kot mikoriza. Nekatere glive pa napadajo žive rastline in povzročijo njihov propad.
Za razvoj gliv je ustrezna vlaga ključnega pomena. Pomembno vlogo odigra tudi temperatura. Glive se razvijajo pri temperaturi od 15 pa do 30 stopinj Celzija. Preživijo pri temperaturah nad 0 stopinjami in pod 45 stopinjami Celzija. Obstajajo izjeme, ki prenesejo tudi višje in nižje temperature.
Gliva se razvije iz spore in začne tvoriti hife (kot las tanke niti), ki se širijo. Skupek hif ustvari micelij. Rast je običajno v obliki kroga. Od mesta, kjer je pristala spora, navzven. Hife nekaterih gliv so lahko dolgo tudi več metrov in se hitro širijo v tleh.
Glive se hranijo z mrtvimi in živimi organizmi, izločki in drugimi produkti živih organizmov ter mrtvimi deli živih organizmov. Glive so nepogrešljive pri kompostiranju, saj skupaj z bakterijami razgrajujejo organsko snov. Nekatere vrste gliv razgrajujejo lignin in so pomembne pri razpadanju lesa.
Glive rastlino okužijo na dva načina: skozi odprtino (rana, listna reža, itd.) ali pa predrejo vrhnjo plast. Običajno rastlino okužijo spore, preko katerih se glive razmnožujejo. Ko spora prileti na ranjeno mesto ali v odprtino, se začne razvijati in hife prodrejo v rastlino. Rastlina se lahko okuži tudi tako, da se spora začne razvijati na njeni površini (npr. na listu), kjer hife predrejo vrhnjo plast in vdrejo v notranjost rastline.