Vprašanja - Življenjski zapleti
Dedovanje solastnega premoženja zakoncev? (Otroci!)
Sodišče izda sklep da se Zapuščinski postopek po umrlem ne uvede saj ni zapustil premoženja. Dejstva so, da obstajajo trije zakoniti dediči in sicer sedanja vdova s katero je živel več kot 20 let, in dva otroka iz bivših zakonov. Torej zakoniti dediči prvega dednega reda. Za pokojnega očeta ta dva otroka nista obstajala. Skrbel je zgolj za otroka iz prvega zakona svoje zadnje žene, torej ne njegovega. Imel je bistveno večje prihodke od svoje vdove in bistveno nižje odhodke od nje saj za svoje otroke ni skrbel, pač pa prispeval njej k skupnemu gospodinjstvu in za njeno hčer (šolanje, ureditev stanovanja in kasneje za njene otroke). Vdova je seveda imela zaradi skrbi za hčer, za katero pa je vzorno skrbela, bistveno višje odhodke, saj je skrbela za svojo hčer v vseh smislih ter tudi bistveno nižje prejemke. Zadnja leta sta oba imela pokojnino. On bistveno višjo. V času trajanja zakonske zveze je vdova kupila pod ugodnimi pogoji (SZ) stanovanje cca 60m2 in ga izplačala. Kod kupca pa se v kupni pogodbi pojavljate le ona 1/2 in hči 1/2, kot so tudi v letu 2002 vknjižene v ZK. Torej je vdova lastnica 1/2 stanovanja. Po vsej verjetnosti je bila odplačilna doba 5 let in v vsem tem času se je hči še šolala, študirala ter se zastavlja vprašanje od kod ji denar za izplačilo. Sigurno od mame oz. iz skupnega premoženja zakoncev. Po vsej verjetnosti so tudi zapustnikove hranilne vloge in drugo premično premoženje v izogib dedovanju njegovih lastnih otrok tako ali drugače prenesena in pisane na druge osebe. Upamo, da vsaj na vdovo. Zoper sklep se nameravata bivša otroka pritožiti in zahtevat dedovanje po Zakonu z utemeljitvijo, da obstoji premično in tudi nepremično premoženje (stanovanje kupljeno v času trajanja zakonske zveze), ki sicer ni vpisano v ZK kot last umrlega, je pa glede na obstoječe okoliščine bilo pridobljeno z delom in prihodki zakoncev v času trajanja zakonske zveze. Po 2. odstavku 51. čl. ZZZDR v zvezi z 59. čl. istega zakona domnevamo, da je vse kar je pisano na vdovo in pridobljeno v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje zakoncev (predvsem 1/2 stanovanja katera je knjižena nanjo) in zato menimo da je 1/2 te njene polovice torej četrina stanovanja predmet deovanja po zakonu torej 3 dedičev 1. dednega reda po tretinah. Kar se tiče evntualnih vlog na banki in vsega, kar je pisano na vdovo menimo, da je skupna lastnina zakoncev in je tudi tukaj polovica tega predmet dedovanja po zakonu. Zanima nas predvsem ali naša trditev drži, sicer pa prosimo za pojasnilo? Predvsem pa, ali sodišče v zapuščinski obravnavi, ki po naravi ne rešuje spornih razmerij, v zapuščinski obravnavi dejstvo zakonite domneve, da gre za solastnino zakoncev upošteva ali napoti tistega, ki to zatrjuje na pravdo v primeru, ko le ta ne osporava višine deležev ampak ostaja pri domnevi, da se skupno premoženje zakoncev deli na pol. In sicer kljub temu, da zapustnik ni knjižen kot lastnik oz. solastnik. Preprosteje povedano, ali sodišče upošteva to zakonito domnevo - torej dedovanje skupne lastnine, neg lede na ZK vpise in na koga se glase hranilne vloge (namreč mislim na vloge in TRR vdove in nobenih drugih oseb) ali pa se le to dokazuje v pravdi. Ali smo mi tisti, ki smo napoteni zarada manj izkazane pravice na pravdo, ali pa se v primeru osporavnja višine teh deležev (polovic) s strani vdove le ta napoti na pravdo. Za odgovor se vam lepo zahvaljujemo!... (SLONEP)
Sodišče izda sklep da se Zapuščinski postopek po umrlem ne uvede saj ni zapustil premoženja. Dejstva so, da obstajajo trije zakoniti dediči in sicer sedanja vdova s katero je živel več kot 20 let, in dva otroka iz bivših zakonov. Torej zakoniti dediči prvega dednega reda. Za pokojnega očeta ta dva otroka nista obstajala. Skrbel je zgolj za otroka iz prvega zakona svoje zadnje žene, torej ne njegovega. Imel je bistveno večje prihodke od svoje vdove in bistveno nižje odhodke od nje saj za svoje otroke ni skrbel, pač pa prispeval njej k skupnemu gospodinjstvu in za njeno hčer (šolanje, ureditev stanovanja in kasneje za njene otroke). Vdova je seveda imela zaradi skrbi za hčer, za katero pa je vzorno skrbela, bistveno višje odhodke, saj je skrbela za svojo hčer v vseh smislih ter tudi bistveno nižje prejemke. Zadnja leta sta oba imela pokojnino. On bistveno višjo. V času trajanja zakonske zveze je vdova kupila pod ugodnimi pogoji (SZ) stanovanje cca 60m2 in ga izplačala. Kod kupca pa se v kupni pogodbi pojavljate le ona 1/2 in hči 1/2, kot so tudi v letu 2002 vknjižene v ZK. Torej je vdova lastnica 1/2 stanovanja. Po vsej verjetnosti je bila odplačilna doba 5 let in v vsem tem času se je hči še šolala, študirala ter se zastavlja vprašanje od kod ji denar za izplačilo. Sigurno od mame oz. iz skupnega premoženja zakoncev. Po vsej verjetnosti so tudi zapustnikove hranilne vloge in drugo premično premoženje v izogib dedovanju njegovih lastnih otrok tako ali drugače prenesena in pisane na druge osebe. Upamo, da vsaj na vdovo. Zoper sklep se nameravata bivša otroka pritožiti in zahtevat dedovanje po Zakonu z utemeljitvijo, da obstoji premično in tudi nepremično premoženje (stanovanje kupljeno v času trajanja zakonske zveze), ki sicer ni vpisano v ZK kot last umrlega, je pa glede na obstoječe okoliščine bilo pridobljeno z delom in prihodki zakoncev v času trajanja zakonske zveze. Po 2. odstavku 51. čl. ZZZDR v zvezi z 59. čl. istega zakona domnevamo, da je vse kar je pisano na vdovo in pridobljeno v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje zakoncev (predvsem 1/2 stanovanja katera je knjižena nanjo) in zato menimo da je 1/2 te njene polovice torej četrina stanovanja predmet deovanja po zakonu torej 3 dedičev 1. dednega reda po tretinah. Kar se tiče evntualnih vlog na banki in vsega, kar je pisano na vdovo menimo, da je skupna lastnina zakoncev in je tudi tukaj polovica tega predmet dedovanja po zakonu. Zanima nas predvsem ali naša trditev drži, sicer pa prosimo za pojasnilo? Predvsem pa, ali sodišče v zapuščinski obravnavi, ki po naravi ne rešuje spornih razmerij, v zapuščinski obravnavi dejstvo zakonite domneve, da gre za solastnino zakoncev upošteva ali napoti tistega, ki to zatrjuje na pravdo v primeru, ko le ta ne osporava višine deležev ampak ostaja pri domnevi, da se skupno premoženje zakoncev deli na pol. In sicer kljub temu, da zapustnik ni knjižen kot lastnik oz. solastnik. Preprosteje povedano, ali sodišče upošteva to zakonito domnevo - torej dedovanje skupne lastnine, neg lede na ZK vpise in na koga se glase hranilne vloge (namreč mislim na vloge in TRR vdove in nobenih drugih oseb) ali pa se le to dokazuje v pravdi. Ali smo mi tisti, ki smo napoteni zarada manj izkazane pravice na pravdo, ali pa se v primeru osporavnja višine teh deležev (polovic) s strani vdove le ta napoti na pravdo. Za odgovor se vam lepo zahvaljujemo!... (SLONEP)
Kako naj dosežemo pravično delitev parcel? (Eden izmed otrok...)
Starši nameravajo razdeliti tri parcele med tri otroke. Parcele bi bile enako velike, ležale bi ena poleg druge ob cesti. Problem, ki nastane je, da je ena parcela bolj zaželjena od drugih dveh, ker ima najlepšo lego. Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično razdeliti parcele, glede na to, da se otroci med seboj ne morejo dogovorit, starši pa vztrajajo, da se ne bodo vtikali v to in naj otroci uredijo sami. Ali obstajajo kakšni načini za pravično razdelitev, da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov? Hvala za odgovor.... (SLONEP)
Starši nameravajo razdeliti tri parcele med tri otroke. Parcele bi bile enako velike, ležale bi ena poleg druge ob cesti. Problem, ki nastane je, da je ena parcela bolj zaželjena od drugih dveh, ker ima najlepšo lego. Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično razdeliti parcele, glede na to, da se otroci med seboj ne morejo dogovorit, starši pa vztrajajo, da se ne bodo vtikali v to in naj otroci uredijo sami. Ali obstajajo kakšni načini za pravično razdelitev, da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov? Hvala za odgovor.... (SLONEP)
Gradnja pred razparcelacijo ali obratno? (Tomaž)
Pozdravljeni, zanima me, kaj mi priporočate v naslednjem primeru glede vrstega reda dogodkov, ter dilem, ki se mi ob tem porajajo. Na parceli od očeta stoji hiša, za katero je prostora še za eno novogradnjo (vsaj pomoje, velikosti slabih 500m2). Kot prvo me zanima, kdo mi pove, ali je gradnja hiše dejansko možna na tistem delu ter ali obstajajo omejitve glede postavitve (recimo, kako mora "ležati" streha). Če je možna, ali je bolj smiselno prej opraviti parcelacijo (spet, kater strokovnjak mi pove, ali je parcelacija sploh možna) ter prepis (darilna pogodba), ali pa je bolj smiselno prej zastaviti gradnjo ter se potem ubadati s parcelacijo ter prepisi? Ali mogoče obstaja razlika glede prispevkov, ki jih je potrebno plačati (komunalna storitev, elektrika, vodovod...?) v enem oz. drugem primeru? Hvala za odgovoror, Tomaž.... (SLONEP)
Pozdravljeni, zanima me, kaj mi priporočate v naslednjem primeru glede vrstega reda dogodkov, ter dilem, ki se mi ob tem porajajo. Na parceli od očeta stoji hiša, za katero je prostora še za eno novogradnjo (vsaj pomoje, velikosti slabih 500m2). Kot prvo me zanima, kdo mi pove, ali je gradnja hiše dejansko možna na tistem delu ter ali obstajajo omejitve glede postavitve (recimo, kako mora "ležati" streha). Če je možna, ali je bolj smiselno prej opraviti parcelacijo (spet, kater strokovnjak mi pove, ali je parcelacija sploh možna) ter prepis (darilna pogodba), ali pa je bolj smiselno prej zastaviti gradnjo ter se potem ubadati s parcelacijo ter prepisi? Ali mogoče obstaja razlika glede prispevkov, ki jih je potrebno plačati (komunalna storitev, elektrika, vodovod...?) v enem oz. drugem primeru? Hvala za odgovoror, Tomaž.... (SLONEP)
Ali je možno priposestvovanje? (NN)
Lep pozdrav! Zanima me ali je možno priposestvovati stavbno parcelo oz. zazidljivo parcelo, če jo je uporabnik dejansko uporabljal od leta 1967. In sicer takrat sta kupec in prodajalec sklenila kupoprodajno pogodbo, kjer sta bili dejansko mišljeni dve stavbni parceli, v zemljiško knjigo pa je bila vpisana samo ena parcela(notarsko overjena pogodba je bila sestavljena na podlagi njune medsebojne pogodbe, kjer pa označba parcel ni bila natančna in je bila omenjena samo ena parc. št). Prav tako je bila kupnina plačana za obe parceli. Torej dejansko sta kupec in prodajalec mislila, da je kupec lastnik obeh parcel, v resnici pa je prodajalec še vedno vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik ene od teh parcel. Dejansko sta torej bila oba v zmoti in mislila, da sta obe parceli last kupca.Ali je možno priposestvovanje, če le-to prizna tudi prodajalec, ker ta samo želi da se uredi vpis kupca v zemljiško knjigo, ali je potrebno skleniti novo kupoprodajno pogodbo? Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem!... (SLONEP)
Lep pozdrav! Zanima me ali je možno priposestvovati stavbno parcelo oz. zazidljivo parcelo, če jo je uporabnik dejansko uporabljal od leta 1967. In sicer takrat sta kupec in prodajalec sklenila kupoprodajno pogodbo, kjer sta bili dejansko mišljeni dve stavbni parceli, v zemljiško knjigo pa je bila vpisana samo ena parcela(notarsko overjena pogodba je bila sestavljena na podlagi njune medsebojne pogodbe, kjer pa označba parcel ni bila natančna in je bila omenjena samo ena parc. št). Prav tako je bila kupnina plačana za obe parceli. Torej dejansko sta kupec in prodajalec mislila, da je kupec lastnik obeh parcel, v resnici pa je prodajalec še vedno vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik ene od teh parcel. Dejansko sta torej bila oba v zmoti in mislila, da sta obe parceli last kupca.Ali je možno priposestvovanje, če le-to prizna tudi prodajalec, ker ta samo želi da se uredi vpis kupca v zemljiško knjigo, ali je potrebno skleniti novo kupoprodajno pogodbo? Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem!... (SLONEP)
Ali je potrebno strinjanje z darilno pogodbo? (Sebastjan)
Pozdravljeni. Moja mati je pred leti podarila svoji hčeri del svoje nepremičnine. Ali drži, da so lahko to storili brez vednosti in privolitve ostalih zakonitih dedičev v prvem redu? Hvala.... (SLONEP)
Pozdravljeni. Moja mati je pred leti podarila svoji hčeri del svoje nepremičnine. Ali drži, da so lahko to storili brez vednosti in privolitve ostalih zakonitih dedičev v prvem redu? Hvala.... (SLONEP)
Ločitev skupnega gospodinjstva? (marko)
Zanima me, v kolikem času po razpadu skupnega gospodinjstva je še možno dati vlogo za delitev le tega. Hvala.... (SLONEP)
Zanima me, v kolikem času po razpadu skupnega gospodinjstva je še možno dati vlogo za delitev le tega. Hvala.... (SLONEP)
Kako do lastnega stanovanja? (supertata)
Pozdravljeni! Ker poznate stanovanjske razmere in možnosti vam dajem situacijo na vpogled in sprašujem za možnosti: sem 33 letni oče s petletnim otrokom, za katerega je sodno določeno skupno starševstvo. Sem stalno zaposlen v dobro stoječem velikem podjetju. Stalno biv. na območju MOL-a, najemnik tržnega stanovanja (sobe s souporabo kuhinje in kopalnice), višina najemnine 300 € + stroški. Od staršev lahko računam na 6000 € fin. pomoči ob nakupu stanovanja. Ne varčujem v NSVS. Za resevanje stan. vpr. imam privarčevanih okrog 4000 € v vzajemnih skladih. Mesečni dohodki so bili na zadnjem razpisu MOL-a neprofitnih stanovanj pod mejo, da bi padel v skupino B. Stanovanjskega kredita dobim pribl. 50.000 € na 15 oz. 20 let. Do svojega 35. leta in otrokovega odhoda v šolo (sept. 2008) naj bi bil pravno obravnavan kot mlada družina. Kako do svojega stanovanja na območju MOL-a ali okoliških občin za naju z otrokom? Razmišljam tudi o nakupu zemljišča in postavitvi lesene ali montažne hiše (cca 50 m2) v okolici Lj. Kaj menite?... (SLONEP)
Pozdravljeni! Ker poznate stanovanjske razmere in možnosti vam dajem situacijo na vpogled in sprašujem za možnosti: sem 33 letni oče s petletnim otrokom, za katerega je sodno določeno skupno starševstvo. Sem stalno zaposlen v dobro stoječem velikem podjetju. Stalno biv. na območju MOL-a, najemnik tržnega stanovanja (sobe s souporabo kuhinje in kopalnice), višina najemnine 300 € + stroški. Od staršev lahko računam na 6000 € fin. pomoči ob nakupu stanovanja. Ne varčujem v NSVS. Za resevanje stan. vpr. imam privarčevanih okrog 4000 € v vzajemnih skladih. Mesečni dohodki so bili na zadnjem razpisu MOL-a neprofitnih stanovanj pod mejo, da bi padel v skupino B. Stanovanjskega kredita dobim pribl. 50.000 € na 15 oz. 20 let. Do svojega 35. leta in otrokovega odhoda v šolo (sept. 2008) naj bi bil pravno obravnavan kot mlada družina. Kako do svojega stanovanja na območju MOL-a ali okoliških občin za naju z otrokom? Razmišljam tudi o nakupu zemljišča in postavitvi lesene ali montažne hiše (cca 50 m2) v okolici Lj. Kaj menite?... (SLONEP)
Ali je smiselno razveljaviti darilno pogodbo? (Ljubica)
Pozdravljeni! Oče in mati sta sestri in njenemu možu z darilno pogodbo podarila ½ hiše. Tako sta sestra in njen mož z darilno pogodbo postala lastnik hiše vsak do ¼. Oče in mati sta pa še vedno lastnika ½ hiše, vsak ima delež v višini ¼ hiše. V darilno pogodbo, ki so jo podpisali oče, mati, sestra in njen mož (sam darilne pogodbe nisem sopodpisala), so vpisali, da je podarjen del nepremičnine (½) vreden X SIT, kar je daleč od realnosti, sama bi ocenil da 3x premalo od dejanske tržne vrednosti. Vrednost darila je po mojem mnenju zlagana (prenizka) in me zanima, kako bo to vplivalo na razdelitev hiše po smrti očeta in mame. Ali sem po smrti staršev upravičena do ½ hiše, glede na to, da sva z sestro edina potomca in glede na to, da je ¼ hiše bila podarjena tudi sestrinem možu. Ali je smiselno zahtevati razveljavitev darilne pogodbe z moje strani (glede na prenizko vrednost darila in darovanja ¼ hiše sestrinem možu)? V ZK pa sta starša, sestra in njen mož že vpisani kot lastniki, vsak do ¼ hiše. Hvala in lep pozdrav, Ljubica iz Haloz ... (SLONEP)
Pozdravljeni! Oče in mati sta sestri in njenemu možu z darilno pogodbo podarila ½ hiše. Tako sta sestra in njen mož z darilno pogodbo postala lastnik hiše vsak do ¼. Oče in mati sta pa še vedno lastnika ½ hiše, vsak ima delež v višini ¼ hiše. V darilno pogodbo, ki so jo podpisali oče, mati, sestra in njen mož (sam darilne pogodbe nisem sopodpisala), so vpisali, da je podarjen del nepremičnine (½) vreden X SIT, kar je daleč od realnosti, sama bi ocenil da 3x premalo od dejanske tržne vrednosti. Vrednost darila je po mojem mnenju zlagana (prenizka) in me zanima, kako bo to vplivalo na razdelitev hiše po smrti očeta in mame. Ali sem po smrti staršev upravičena do ½ hiše, glede na to, da sva z sestro edina potomca in glede na to, da je ¼ hiše bila podarjena tudi sestrinem možu. Ali je smiselno zahtevati razveljavitev darilne pogodbe z moje strani (glede na prenizko vrednost darila in darovanja ¼ hiše sestrinem možu)? V ZK pa sta starša, sestra in njen mož že vpisani kot lastniki, vsak do ¼ hiše. Hvala in lep pozdrav, Ljubica iz Haloz ... (SLONEP)
Ali je možno prenehanje pravice bivanja? (Alfonz)
Mama mi je marca 2004 z izročilno pogodbo izročila stanovanje, takrat pa je kot udeleženec bil prisoten tudi njen mož. V pogodbi je zapisana dosmrtna stanovanjska pravica za oba. Ali obstajajo možnosti za prenehanje stanovanjske pravice njenega moža, saj ne izpolnjuje obveznosti navedenih v pogodbi kot so plačevanje tekočih strokov (elektrika,kurjava...), sam pa na omenjenem naslovu niti ne stanuje več,pač pa omenjeno pravico izkorišča za nadlegovanje mame. Ali se njegova stanovanjska pravica kakorkoli lahko prekine v primeru ločitve z mamo, saj mu je to pravico v izročilni pogodbi dala ona?Ali lahko on kakorkoli izpodbija pogodbo? Mama želi z darilno ali izročilno pogodbo prenesti name še hišo, ki je napisana na njo. Čeprav je bila pridobljena z njenimi sredstvi, je že bila v sedanjem zakonu, ki pa je v "razpadanju". Zanima naju, ali mora za prenos lastništva vedeti tudi njen še sedanji mož, ali lahko on v primeru kasnejše ločitve pogodbo izpodbija? Problem je tudi v tem, da je mož vzel kredit na hipoteko, ki ga seveda plačuje? Lp ... (SLONEP)
Mama mi je marca 2004 z izročilno pogodbo izročila stanovanje, takrat pa je kot udeleženec bil prisoten tudi njen mož. V pogodbi je zapisana dosmrtna stanovanjska pravica za oba. Ali obstajajo možnosti za prenehanje stanovanjske pravice njenega moža, saj ne izpolnjuje obveznosti navedenih v pogodbi kot so plačevanje tekočih strokov (elektrika,kurjava...), sam pa na omenjenem naslovu niti ne stanuje več,pač pa omenjeno pravico izkorišča za nadlegovanje mame. Ali se njegova stanovanjska pravica kakorkoli lahko prekine v primeru ločitve z mamo, saj mu je to pravico v izročilni pogodbi dala ona?Ali lahko on kakorkoli izpodbija pogodbo? Mama želi z darilno ali izročilno pogodbo prenesti name še hišo, ki je napisana na njo. Čeprav je bila pridobljena z njenimi sredstvi, je že bila v sedanjem zakonu, ki pa je v "razpadanju". Zanima naju, ali mora za prenos lastništva vedeti tudi njen še sedanji mož, ali lahko on v primeru kasnejše ločitve pogodbo izpodbija? Problem je tudi v tem, da je mož vzel kredit na hipoteko, ki ga seveda plačuje? Lp ... (SLONEP)
Prenos stanovanja na hčer- kako? (manuela)
Mama je lastnica stanovanja, v katerem živi tudi polnoletna sestra. Kako bi najlaže opravili prepis stanovanja name, da bi jaz postala lastnica in sestra po materini smrti nebi mogla uveljavljati nujnega deleža, saj za stroške in materino preživetje ne prispeva ničesar. Ali lahko potem sestro izselim? Ali lahko prevzamem odplačilo preostalih obrokov kredita za stanovanje, ki ga je pred leti najela mati, če mi ga preda? Hvala, lp.... (SLONEP)
Mama je lastnica stanovanja, v katerem živi tudi polnoletna sestra. Kako bi najlaže opravili prepis stanovanja name, da bi jaz postala lastnica in sestra po materini smrti nebi mogla uveljavljati nujnega deleža, saj za stroške in materino preživetje ne prispeva ničesar. Ali lahko potem sestro izselim? Ali lahko prevzamem odplačilo preostalih obrokov kredita za stanovanje, ki ga je pred leti najela mati, če mi ga preda? Hvala, lp.... (SLONEP)
Kako naj iztožim lastništvo "podedovane" garaže? (Ivan)
Spoštovani! V mesecu decembru mi je umrla teta. Pri vlaganju dokumentacije na sodišče za zapuščinski postopek smo našli tudi kupoprodajno pogodbo o nakupu garaže, ki jo je uporabljala do smrti. Garažo je moja teta X kupila od gospoda Y. Pogodba je bila podpisana, ni bila overjena in ni prišlo do prepisa lastništva od gospoda Y na mojo teto X v zemljiški knjigi. Na pogodbi so podpisane tudi priče, ki še živijo. Moja teta X je umrla, tudi prodajalec gospod Y je umrl in je lastnik te nepremičnine sedaj njegov vnuk Z. Kaj kot dedič po teti X lahko naredim, da bi bila predmet dedovanja tudi nepremičnina, glede katere je podpisana pogodba, ni pa overjena in ni prepisa lastništva v zemljiški knjigi. Je mogoče skleniti kak sporazum z vnukom Z? Če on noče odstopiti od lastništva, obstaja samo zasebna tožba? Za vaše odgovore se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!... (SLONEP)
Spoštovani! V mesecu decembru mi je umrla teta. Pri vlaganju dokumentacije na sodišče za zapuščinski postopek smo našli tudi kupoprodajno pogodbo o nakupu garaže, ki jo je uporabljala do smrti. Garažo je moja teta X kupila od gospoda Y. Pogodba je bila podpisana, ni bila overjena in ni prišlo do prepisa lastništva od gospoda Y na mojo teto X v zemljiški knjigi. Na pogodbi so podpisane tudi priče, ki še živijo. Moja teta X je umrla, tudi prodajalec gospod Y je umrl in je lastnik te nepremičnine sedaj njegov vnuk Z. Kaj kot dedič po teti X lahko naredim, da bi bila predmet dedovanja tudi nepremičnina, glede katere je podpisana pogodba, ni pa overjena in ni prepisa lastništva v zemljiški knjigi. Je mogoče skleniti kak sporazum z vnukom Z? Če on noče odstopiti od lastništva, obstaja samo zasebna tožba? Za vaše odgovore se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!... (SLONEP)
Razveljavitev darilne pogodbe ob razvezi zakoncev? (Marjetka)
Pozdravljeni. Zanima me sledeče: tašča in tast sta nama z možem podarila z darilno pogodbo pred 5 leti hišo. Sedaj sva z možem v ločitvenem postopku. Tast in tašča sta rekla, da v primeru, da se ločiva, bosta darilno pogodbo razveljavila. Je to možno? Hvala za odgovor in lep pozdrav. Marjetka... (SLONEP)
Pozdravljeni. Zanima me sledeče: tašča in tast sta nama z možem podarila z darilno pogodbo pred 5 leti hišo. Sedaj sva z možem v ločitvenem postopku. Tast in tašča sta rekla, da v primeru, da se ločiva, bosta darilno pogodbo razveljavila. Je to možno? Hvala za odgovor in lep pozdrav. Marjetka... (SLONEP)
Kje dobim vzorec darilne pogodbe? (POGODBA)
Zanima me, ali se da kje kupiti darilno ali izročilno pogodbo?... (SLONEP)
Zanima me, ali se da kje kupiti darilno ali izročilno pogodbo?... (SLONEP)
Ali prepoved odtujitve in obremenitve dopušča najemno razmerje? (NN)
Kot darilno pogodbo sem dobil 50% hiše, in siver s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Ali lahko to polovico dam nekomu v najem? Če ne, ali lahko potem polovico dam v najem solastniku (ta ima name plombo), glede na to, da moram plačevati davke.... (SLONEP)
Kot darilno pogodbo sem dobil 50% hiše, in siver s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Ali lahko to polovico dam nekomu v najem? Če ne, ali lahko potem polovico dam v najem solastniku (ta ima name plombo), glede na to, da moram plačevati davke.... (SLONEP)
Ali je možno dedovanje po daljni sorodnici? (Marija Krois)
Sorodnica (sestrična moje stare mame) ima lastniško stanovanje, parcelo z vikendom in nekaj gotovine na bančnem računu. V njeni družini je bilo 5 otrok (vsi so že umrli in vsi so bili brez potomcev), tudi ona sama nima otrok. Zanima me, ali sem upravičena do dedovanje, glede na to, da trmasto odklanja oporoko, le ustno mi je zagotovila, da vso imetje dobim jaz. Tudi skrbim zanjo, ker je že v letih (82). Zanima me, kaj se bo zgodilo vprimeru smrti, če ne bo oporoke. Hvala za odgovor in lep pozdrav... (SLONEP)
Sorodnica (sestrična moje stare mame) ima lastniško stanovanje, parcelo z vikendom in nekaj gotovine na bančnem računu. V njeni družini je bilo 5 otrok (vsi so že umrli in vsi so bili brez potomcev), tudi ona sama nima otrok. Zanima me, ali sem upravičena do dedovanje, glede na to, da trmasto odklanja oporoko, le ustno mi je zagotovila, da vso imetje dobim jaz. Tudi skrbim zanjo, ker je že v letih (82). Zanima me, kaj se bo zgodilo vprimeru smrti, če ne bo oporoke. Hvala za odgovor in lep pozdrav... (SLONEP)
Ali je oče zakoniti dedič po mami, čeprav sta že dolgo ločena? (NN)
Pozdravljeni! Zanima me, ali je oče zakoniti dedič, čeprav se je mama pred desetletji ločila od njega, živela pa sta še vedno skupaj na istem naslovu do njene smrti. Hvala za odgovor!... (SLONEP)
Pozdravljeni! Zanima me, ali je oče zakoniti dedič, čeprav se je mama pred desetletji ločila od njega, živela pa sta še vedno skupaj na istem naslovu do njene smrti. Hvala za odgovor!... (SLONEP)
Pravice do imetja pred smrtjo očeta? (Marjana)
Oče mi želi zapustiti hišo, vendar šele po smrti. Kaj to pomeni za mene danes? Ali imam pravico prenavljati hišo že sedaj, ali šele po smrti očeta? Ali lahko oče nasprotuje obnovi hiše? Ali se mora oče strinjati pri obnovi, kaj pa v primeru, da mi nasprotuje?... (SLONEP)
Oče mi želi zapustiti hišo, vendar šele po smrti. Kaj to pomeni za mene danes? Ali imam pravico prenavljati hišo že sedaj, ali šele po smrti očeta? Ali lahko oče nasprotuje obnovi hiše? Ali se mora oče strinjati pri obnovi, kaj pa v primeru, da mi nasprotuje?... (SLONEP)
Kako naj prenesemo lastninsko pravico? (daj999)
Jaz, moj oče in brat smo lastniki vsak po 1/3 stanovanja. Brat in oče sta se odselila v svojo hišo,j az pa sem z družino ostal v stanovanju. Oče in brat se bosta odpovedala vsak svoji 1/3. Zanima me, kakšna pogodba bi bila najugodnejša zame?... (SLONEP)
Jaz, moj oče in brat smo lastniki vsak po 1/3 stanovanja. Brat in oče sta se odselila v svojo hišo,j az pa sem z družino ostal v stanovanju. Oče in brat se bosta odpovedala vsak svoji 1/3. Zanima me, kakšna pogodba bi bila najugodnejša zame?... (SLONEP)
Pravica dosmrtnega uživanja in prepoved razpolaganja? (Tina)
Spoštovani, iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je v listu B, kot lastnik določene nepremičnine vpisan npr. Janez Novak (lastninsko pravico je pridobil na podlagi darilne pogodbe xy). V listu C1 pa je vknjižba, da je na podlagi darilne pogodbe xy vknjižena pravica dosmrtnega uživanja v korist Novak Marije in vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Novak M. (relacija: mati - sin). Zanima me, kakšen postopek je potreben, če bi hotel Novak Janez predmetno nepremičnino prodati (soglasje Novak Marije)! Za odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Tina.... (SLONEP)
Spoštovani, iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je v listu B, kot lastnik določene nepremičnine vpisan npr. Janez Novak (lastninsko pravico je pridobil na podlagi darilne pogodbe xy). V listu C1 pa je vknjižba, da je na podlagi darilne pogodbe xy vknjižena pravica dosmrtnega uživanja v korist Novak Marije in vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Novak M. (relacija: mati - sin). Zanima me, kakšen postopek je potreben, če bi hotel Novak Janez predmetno nepremičnino prodati (soglasje Novak Marije)! Za odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Tina.... (SLONEP)
Prepis parcele iz tete na nečaka? (s.)
Moja teta je v domu za ostarele. Ima pa v lasti hišo s parcelo, ki bi jo sedaj rada podarila meni. Ostalega premoženja nima dobiva samo pokojnino s katero si plačuje stroške doma. Svojih potomcev nima edini sorodniki so njena sestra (moja mama) in njen polbrat. Jaz imam še brata in sestro (trije nečaki). Zanima me katera pogodba bi bila najprimernejša za prenos omenjene lastnine iz tete name še za časa njenega življenja. Kdo vse se mora s tem strinjat, moja mama, sestra in brat se strinjajo problem pa je s tetinim polbratom s katerim nimamo stikov. Ali obstaja možnost, da mi izroči nepremičnino brez njegove privolitve, tako da tudi po njeni smrti ne bo moral zahtevati deleža. Zanima me tudi, kaj se zgodi v primeru, da kasneje stroški njene oskrbe in zdravljenja v domu bistveno narastejo, tako da jih ne bo morala več pokriti s svojo pokojnino. Ali sem v tem primeru oz. v katerem primeru sem dolžan jaz kriti te stroške. Hvala za odgovor in lep pozdrav! S.... (SLONEP)
Moja teta je v domu za ostarele. Ima pa v lasti hišo s parcelo, ki bi jo sedaj rada podarila meni. Ostalega premoženja nima dobiva samo pokojnino s katero si plačuje stroške doma. Svojih potomcev nima edini sorodniki so njena sestra (moja mama) in njen polbrat. Jaz imam še brata in sestro (trije nečaki). Zanima me katera pogodba bi bila najprimernejša za prenos omenjene lastnine iz tete name še za časa njenega življenja. Kdo vse se mora s tem strinjat, moja mama, sestra in brat se strinjajo problem pa je s tetinim polbratom s katerim nimamo stikov. Ali obstaja možnost, da mi izroči nepremičnino brez njegove privolitve, tako da tudi po njeni smrti ne bo moral zahtevati deleža. Zanima me tudi, kaj se zgodi v primeru, da kasneje stroški njene oskrbe in zdravljenja v domu bistveno narastejo, tako da jih ne bo morala več pokriti s svojo pokojnino. Ali sem v tem primeru oz. v katerem primeru sem dolžan jaz kriti te stroške. Hvala za odgovor in lep pozdrav! S.... (SLONEP)
Ali izročilna pogodba velja? (NEPOZNAVALEC D)
30.1.2001 mi je mati z notarskim zapisom v izročilni pogodbi prepustila svoj delež nepremičnin. S pogodbo si je zagotovila dosmrtno uporabo in osebno oskrbo. Brat te pogodbe takrat ni hotel podpisati, vendar sem po nasvetu notarja posel vseeno sklenil. Da danes taka pogodba ni veljavna, lahko prebiram. Kolikor vem, pa je bil takrat zakon nekoliko drugačen. Kaj lahko pričakujem od te pogode po materini smrti. Ves ta čas pa za mater vzorno skrbim in izpolnjujem vse pogodbene obveznosti.... (SLONEP)
30.1.2001 mi je mati z notarskim zapisom v izročilni pogodbi prepustila svoj delež nepremičnin. S pogodbo si je zagotovila dosmrtno uporabo in osebno oskrbo. Brat te pogodbe takrat ni hotel podpisati, vendar sem po nasvetu notarja posel vseeno sklenil. Da danes taka pogodba ni veljavna, lahko prebiram. Kolikor vem, pa je bil takrat zakon nekoliko drugačen. Kaj lahko pričakujem od te pogode po materini smrti. Ves ta čas pa za mater vzorno skrbim in izpolnjujem vse pogodbene obveznosti.... (SLONEP)
Kdo deduje po babici? (Torakiki)
Spoštovani! Zanima me, ali po moji babici, katere dve edini hčeri sta že umrli (ena je bila moja mama, druga pa mati dveh mojih bratrancev) dedujeta tudi moj oče in moj stric, ki sta še živa, ali dedujemo samo mi trije, se pravi vnuki in v kakšnem razmerju. Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.... (SLONEP)
Spoštovani! Zanima me, ali po moji babici, katere dve edini hčeri sta že umrli (ena je bila moja mama, druga pa mati dveh mojih bratrancev) dedujeta tudi moj oče in moj stric, ki sta še živa, ali dedujemo samo mi trije, se pravi vnuki in v kakšnem razmerju. Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.... (SLONEP)
Civilna delitev in razdružitev solastnine? (Ana Hass)
Sem 1/4 lastnica vrstne hišice .Zaradi nasilja brata in očeta sem se morala odseliti.Na nepravdnem oddelku okraj sod sem vložila predlog za razdružitev solastnine. Oče, ki je pravnik, trdi, da bo opravljena fizična delitev, da bo sodnici to že dopovedal, da civilna delitev ne pride v poštev, ker se ostala dva solastnika s tem ne strinjata. Zame fizična delitev pomeni izgubo vsega, ker četudi naredimo garsonjero na podstrešju iz moje 1/4 je zame neuporabna, ker mi bosta nagajala. Brat je zaradi nasilja že dobil pogojno. Kako naj sodnici razložim kaj bi rada,o dvetnik pravi, da bo že sodnica odločila. Sploh mi ne stoji ob strani. Torej lepo prosim, kaj naj rečem sodnici, da bo razumela, da ni možna fizična delitev oziroma, da to zame ne pomeni nič. Poleg tega bi bilo to na podstrešju, kako bom pa na starost gor prišla?... (SLONEP)
Sem 1/4 lastnica vrstne hišice .Zaradi nasilja brata in očeta sem se morala odseliti.Na nepravdnem oddelku okraj sod sem vložila predlog za razdružitev solastnine. Oče, ki je pravnik, trdi, da bo opravljena fizična delitev, da bo sodnici to že dopovedal, da civilna delitev ne pride v poštev, ker se ostala dva solastnika s tem ne strinjata. Zame fizična delitev pomeni izgubo vsega, ker četudi naredimo garsonjero na podstrešju iz moje 1/4 je zame neuporabna, ker mi bosta nagajala. Brat je zaradi nasilja že dobil pogojno. Kako naj sodnici razložim kaj bi rada,o dvetnik pravi, da bo že sodnica odločila. Sploh mi ne stoji ob strani. Torej lepo prosim, kaj naj rečem sodnici, da bo razumela, da ni možna fizična delitev oziroma, da to zame ne pomeni nič. Poleg tega bi bilo to na podstrešju, kako bom pa na starost gor prišla?... (SLONEP)
Kdaj bo naslednji razpis za neprofitna stanovanja? (teni)
Zanima me kdaj bo naslednji razpis neprofitnih stanovanj in kaj vse potrebujem za vlogo. Hvala lepa že vnaprej.... (SLONEP)
Zanima me kdaj bo naslednji razpis neprofitnih stanovanj in kaj vse potrebujem za vlogo. Hvala lepa že vnaprej.... (SLONEP)
Kakšne posledice so lahko, če ima najemnica stalno bivališče prijavljeno pri lastniku? (emil)
Pozdravljeni ! Zanima me prijava stalnega bivališča za najemnico stanovanja. Ima dva otroka stara med 5 in 8 let in potrebuje stalno bivališče. Ona je trenutno prijavljena po pogodbi začasno in bi rada imela stalno, ker bi tako tudi dobila pomoč iz zavoda in druge stvari. Zanima me kakšne posledice lahko prinese to meni ker sem lastnik stanovanja in ne živim v stanovanju. Bojim sem da lahko na ta način izgubim stanovanje, ker država ščiti mlade družine in je ne bom mogel izseliti, če bom hotel kasneje prodati ali se sam vseliti v to stanovanje. Najemnica je pripravljena sprejeti vse pogoje, da ne bi bilo težav pri selitvi ali prodaje. Nekje sem zasledil, da je potrebno taki družini, če ima stalno bivališče (če se prodaja stanovanje) pridobiti drugo stanovanje oz da se jih ne da kar vreči na cesto. Seveda se mora tudi ona osebno odjaviti na upravi, da potem lahko začnem prodajati stanovanje. Vprašanje je, kaj če potem tega ona noče narediti? Ali obstajajo kakšne pogodbe, da bi se lahko zaščitil pred takšnimi problemi, ki bi me tako zaščitile in bi se tako stvar rešila brez zapletov? Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni !! EMIL... (SLONEP)
Pozdravljeni ! Zanima me prijava stalnega bivališča za najemnico stanovanja. Ima dva otroka stara med 5 in 8 let in potrebuje stalno bivališče. Ona je trenutno prijavljena po pogodbi začasno in bi rada imela stalno, ker bi tako tudi dobila pomoč iz zavoda in druge stvari. Zanima me kakšne posledice lahko prinese to meni ker sem lastnik stanovanja in ne živim v stanovanju. Bojim sem da lahko na ta način izgubim stanovanje, ker država ščiti mlade družine in je ne bom mogel izseliti, če bom hotel kasneje prodati ali se sam vseliti v to stanovanje. Najemnica je pripravljena sprejeti vse pogoje, da ne bi bilo težav pri selitvi ali prodaje. Nekje sem zasledil, da je potrebno taki družini, če ima stalno bivališče (če se prodaja stanovanje) pridobiti drugo stanovanje oz da se jih ne da kar vreči na cesto. Seveda se mora tudi ona osebno odjaviti na upravi, da potem lahko začnem prodajati stanovanje. Vprašanje je, kaj če potem tega ona noče narediti? Ali obstajajo kakšne pogodbe, da bi se lahko zaščitil pred takšnimi problemi, ki bi me tako zaščitile in bi se tako stvar rešila brez zapletov? Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni !! EMIL... (SLONEP)
Dedovanje in darilna pogodba? (Ljubica)
Pozdravljeni! Oče in mati sta sestri in njenemu možu z darilno pogodbo podarila ½ hiše. Tako sta sestra in njen mož z darilno pogodbo postala lastnik hiše vsak do ¼. Oče in mati sta pa še vedno lastnika ½ hiše, vsak ima delež v višini ¼ hiše. V darilno pogodbo, ki so jo podpisali oče, mati, sestra in njen mož (sam darilne pogodbe nisem sopodpisal), so vpisali, da je podarjen del nepremičnine (½) vreden X SIT, kar je daleč od realnosti, sam bi ocenil da 3x premalo od dejanske tržne vrednosti. Vrednost darila je po mojem mnenju zlagana (prenizka) in me zanima, kako bo to vplivalo na razdelitev hiše po smrti očeta in mame. Ali sem po smrti staršev upravičena do ½ hiše, glede na to, da sva z sestro edina potomca in glede na to, da je ¼ hiše bila podarjena tudi sestrinem možu. Ali je smiselno zahtevati razveljavitev darilne pogodbe z moje strani (glede na prenizko vrednost darila in darovanja ¼ hiše sestrinem možu? V ZK pa sta starša, sestra in njen mož že vpisani kot lastniki, vsak do ¼ hiše. Hvala in lep pozdrav. Ljubica iz Haloz.... (SLONEP)
Pozdravljeni! Oče in mati sta sestri in njenemu možu z darilno pogodbo podarila ½ hiše. Tako sta sestra in njen mož z darilno pogodbo postala lastnik hiše vsak do ¼. Oče in mati sta pa še vedno lastnika ½ hiše, vsak ima delež v višini ¼ hiše. V darilno pogodbo, ki so jo podpisali oče, mati, sestra in njen mož (sam darilne pogodbe nisem sopodpisal), so vpisali, da je podarjen del nepremičnine (½) vreden X SIT, kar je daleč od realnosti, sam bi ocenil da 3x premalo od dejanske tržne vrednosti. Vrednost darila je po mojem mnenju zlagana (prenizka) in me zanima, kako bo to vplivalo na razdelitev hiše po smrti očeta in mame. Ali sem po smrti staršev upravičena do ½ hiše, glede na to, da sva z sestro edina potomca in glede na to, da je ¼ hiše bila podarjena tudi sestrinem možu. Ali je smiselno zahtevati razveljavitev darilne pogodbe z moje strani (glede na prenizko vrednost darila in darovanja ¼ hiše sestrinem možu? V ZK pa sta starša, sestra in njen mož že vpisani kot lastniki, vsak do ¼ hiše. Hvala in lep pozdrav. Ljubica iz Haloz.... (SLONEP)
Zazidalni načrt in dedovanje? (Romana)
Moj oče je pred 40 leti dobil v dar gradbeno parcelo od svojega očeta. Ta parcela je bila prej del dedove, ki pa jo je moral po takratnem obveznem zazidalnem načrtu pozidati, ali pa bi jo moral prodati za simbolično odškodnino nekomu, ki bi na njej gradil. Moj oče je tako na tej podarjeni parceli sezidal hišo. Oče je umrl pred 22 leti, tako da sem podedovala njegovo hišo s pripadajočo parcelo. Ded pa je umrl pred 14 leti. Po tem je bila tudi zapuščinska razprava in po pravnomočnem sklepu mi je pripadla 1/3 dedove hiše in parcele, ki se drži moje, ki sem jo podedovala po očetu. Ostali 2/3 pa sta dobili moji teti. Tu pa sedaj nastopi problem. Parcelo, ki smo jo podedovale po dedu, bi rade razdelile. Vendar sedaj ena od mojih tet trdi, da meni po dedu nič ne pripada, ker sem dobila dediščino že po mojem očetu. Vem, da se darila štejejo v dedno maso, vendar me zanima, če lahko teta nasprotuje dednemu sklepu, ki je pravnomočen že 14 let ( do sedaj ni imela nikakršnih pripomb). Dejstvo pa je tudi, da je ded pred 40 leti ponudil vsem svojim trem otrokom to parcelo, ki jo je potem dobil moj oče. Vendar jo teti nista hoteli, ker bi morali na njej takoj začeti graditi. Zanima pa me še naslednje. Če med nami, sedanjimi lastnicami dedovega premoženja ne bo prišlo do sporazuma, kako bomo lastnino razdelile v naravi in bi jo bilo potrebno po npr. sodbi sodišča prodati, ali lahko jaz nasprotujem prodaji in želim svoj delež ( tudi, če ne bo 1/3) v naravi. Hvala za odgovor.... (SLONEP)
Moj oče je pred 40 leti dobil v dar gradbeno parcelo od svojega očeta. Ta parcela je bila prej del dedove, ki pa jo je moral po takratnem obveznem zazidalnem načrtu pozidati, ali pa bi jo moral prodati za simbolično odškodnino nekomu, ki bi na njej gradil. Moj oče je tako na tej podarjeni parceli sezidal hišo. Oče je umrl pred 22 leti, tako da sem podedovala njegovo hišo s pripadajočo parcelo. Ded pa je umrl pred 14 leti. Po tem je bila tudi zapuščinska razprava in po pravnomočnem sklepu mi je pripadla 1/3 dedove hiše in parcele, ki se drži moje, ki sem jo podedovala po očetu. Ostali 2/3 pa sta dobili moji teti. Tu pa sedaj nastopi problem. Parcelo, ki smo jo podedovale po dedu, bi rade razdelile. Vendar sedaj ena od mojih tet trdi, da meni po dedu nič ne pripada, ker sem dobila dediščino že po mojem očetu. Vem, da se darila štejejo v dedno maso, vendar me zanima, če lahko teta nasprotuje dednemu sklepu, ki je pravnomočen že 14 let ( do sedaj ni imela nikakršnih pripomb). Dejstvo pa je tudi, da je ded pred 40 leti ponudil vsem svojim trem otrokom to parcelo, ki jo je potem dobil moj oče. Vendar jo teti nista hoteli, ker bi morali na njej takoj začeti graditi. Zanima pa me še naslednje. Če med nami, sedanjimi lastnicami dedovega premoženja ne bo prišlo do sporazuma, kako bomo lastnino razdelile v naravi in bi jo bilo potrebno po npr. sodbi sodišča prodati, ali lahko jaz nasprotujem prodaji in želim svoj delež ( tudi, če ne bo 1/3) v naravi. Hvala za odgovor.... (SLONEP)
Oporoka in nujni delež? (vanromy)
Mož moje pokojne mame s katerim smo skupaj živeli 30 let mi je z oporoko zapustil stanovanje. Pred 4. leti sem doplačal razliko za odkup stanovanja. Zanima me, ali je njegova hči, ki ni nikoli živela z nami, upravičena do nujnega deleža in kakšna je višina tega deleža?... (SLONEP)
Mož moje pokojne mame s katerim smo skupaj živeli 30 let mi je z oporoko zapustil stanovanje. Pred 4. leti sem doplačal razliko za odkup stanovanja. Zanima me, ali je njegova hči, ki ni nikoli živela z nami, upravičena do nujnega deleža in kakšna je višina tega deleža?... (SLONEP)
Kateri objekti se bodo popisovali s popisom nepremičnin? (K. R.)
Zanima me, katere objekte bodo popisovalci nepremičnin tudi morali popisat? Ali med te objekte spadajo tudi garaže?... (SLONEP)
Zanima me, katere objekte bodo popisovalci nepremičnin tudi morali popisat? Ali med te objekte spadajo tudi garaže?... (SLONEP)
Kako naj izločimo ostale dediče? (franci)
Na kakšen način naj se izvede prenos hiše očeta name, da po njegovi smrti drugi dediči ne bi imeli nobene pravice do nujnega deleža. Nikakor ne pride v poštev soglasje in privolitev zakonitih dedičev, ker hoče oče hišo napisati le meni in ve da se ostali ne bodo strinjali s tem.... (SLONEP)
Na kakšen način naj se izvede prenos hiše očeta name, da po njegovi smrti drugi dediči ne bi imeli nobene pravice do nujnega deleža. Nikakor ne pride v poštev soglasje in privolitev zakonitih dedičev, ker hoče oče hišo napisati le meni in ve da se ostali ne bodo strinjali s tem.... (SLONEP)