Solastnina

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih določa, da ima lahko več oseb pravico na nerazdeljeni stvari, pri čemer je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. Če deli niso določeni, se domneva, da so enaki. Delež se izraža v odstotku ali ulomku, gre pa za t.i. idealni delež. Pri tem se ne ve, čigav je posamezni del zemljišča ali stavbe, pač pa lahko vsakdo uporablja celoto vendar samo v obsegu, ki je sorazmeren njegovemu deležu.

Solastnik ima pravico imeti stvar v svoji posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, pri čemer ne sme kršiti pravice drugih solastnikov. Solastnik lahko s svojim deležem razpolaga samostojno, torej brez soglasja drugih solastnikov. To pomeni, da lahko svoj delež proda, podari, zastavi ali kako drugače odsvoji, pri tem pa mu ni potrebno pridobiti soglasja ostalih solastnikov. Edino omejitev določajo posamezni zakoni, ki solastnikom dajejo predkupno pravico v primeru prodaje solastniškega deleža. To pomeni, da mora solastnik kmetijskega zemljišča, nezazidanega stavnega zemljišča in stanovanja svoj solastniški delež najprej ponuditi solastnikom, da ga ti odkupijo. Šele če ti te pravice ne izkoristijo, potem ga lahko proda poljubni osebi, pri čemer ne sme izboljšati pogojev prodaje (cena, pogoji plačila, ...).

Upravljanje solastnine

Glede upravljanja stvari v solastnini zakon določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar. Pri tem loči posle rednega in posle izrednega upravljanja.

Pri poslih v zvezi z rednim upravljanjem (vzdrževanje, ...) je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti celotne stvari. Če se solastniki o tem ne morejo zediniti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje, potem o zadevi odloči sodišče.

Pri poslih izrednega upravljanja (nadgradnja, sprememba namena stvari, oddaja celotne stvari v najem, ustanovitev hipoteke na celotni stvari, prodaja celotne stvari, ...) pa je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Vse stroške vzdrževanja, upravljanja ipd. trpijo vsi solastniki, in sicer v sorazmerju z njihovimi deleži.

Delitev solastnine

Vsak od solastnikov lahko v vsakem času zahteva delitev solastnine, razen v času, ko bi bila delitev v škodo drugih solastnikov. Solastnik se tej pravici ne more odpovedati za vselej, lahko pa se ji odpove za določen čas.

Fizična delitev stvari je običajno možna in takrat se razdeli tako. Če pa fizična delitev stvari ni možna, ali bi le ta pomenila bistveno zmanjšanje vrednosti stvari, potem se lahko opravi civilna delitev. Le ta se opravi v civilnem nepravdnem postopku, in sicer na predlog strank. Sodišče stvar proda in nato izkupiček razdeli med solastnike, glede na njihove deleže. Možno pa je tudi, da en izmed solastnikov stvar prevzame in izplača ostale solastnike. Takrat ostali solastniki odgovarjajo preostalemu lastniku stvari za vse stvarne in pravne napake stvari, in sicer do vrednosti njihovega idealnega deleža. To jamčevanje traja 3 leta.

Za delitev solastnine morajo solastniki skleniti pogodbo o razdružitvi solastnine, ki jo morajo overiti pri notarju.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog