Določanje funkcionalnega zemljišča gasilskemu domu

Kakšne kriterije lahko upravni organ uporabi glede na svojo pristojnost pri določanju funkcionalnega zemljišča k gasilskemu domu, oziroma ali je mogoče določiti samo tisto stavbno zemljišče, ki je potrebno za redno rabo gasilskega doma, ali pa je mogoče določiti tolikšno zemljišče, za katero se v vlogi zahteva kot funkcionalno zemljišče in naj bi obsegalo tudi vadišče, ki služi gasilskemu domu?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je treba pojasniti, da je bila vzpostavljena lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so bila v družbeni lastnini in niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in naslednji) oziroma po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), z uveljavitvijo zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZG, Uradni list RS, št. 10/93, 68/95 - odločba US in 1/96). Lastninska pravica na zemljiščih, na katerih so zgrajeni objekti, torej tudi gasilski domovi, pa je bila vzpostavljena šele z uveljavitvijo zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL, Uradni list RS, št. 44/97), če ni z drugim odstavkom 1. člena tega zakona določeno drugače. Lastninska pravica je bila z uveljavitvijo ZLNDL vzpostavljena torej na zemljiščih, na katerih objekti stojijo (stavbišča) in zemljiščih, namenjenih za redno rabo takšnih objektov (funkcionalna zemljišča). Ta zakon pa veže pridobitev lastninske pravice na imetništvo pravice uporabe na zemljišču in ne na funkcionalno zemljišče. Lastniki objektov, torej tudi gasilskih domov, ki so bili do uveljavitve ZLNDL (do 25.7.1997) imetniki pravice uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini, so tega dne postali lastniki teh zemljišč po samem zakonu (de lege).

V zvezi z določanjem funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom, ki ga še nimajo določenega, pa je treba najprej pojasniti naslednje: podlaga za določitev funkcionalnega zemljišča je v tretjem odstavku 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji). Funkcionalno zemljišče k objektu pa je mogoče določiti le v primeru, če je lastnik objekta tudi imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča, ki naj bi bilo določeno kot funkcionalno zemljišče. Zakon torej aktivno legitimacijo za vložitev zahteve priznava le imetniku pravice uporabe, koder takšna pravica še obstaja, oziroma lastniku. V zvezi z navedenim pa je treba še pripomniti, da je pri določanju funkcionalnega zemljišča seveda treba v primerih, če njegove meje niso ustrezno razvidne v naravi, upoštevati še določbe zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) oziroma na podlagi 35. člena ZZKat izdanega navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja (Uradni list SRS, št. 2/76), ki pa te postopke v primerih sporov napotujejo na sodni postopek.

V zvezi z obravnavano problematiko pa velja pojasniti še naslednje: iz drugega odstavka 46. člena ZUN tudi jasno izhaja, da stavbišče ni funkcionalno zemljišče. Stavbišče je del stavbnega zemljišča, na katerem stavba (zgradba, objekt) stoji, torej fundus. Iz drugega odstavka navedene zakonske določbe pa tudi jasno izhaja, da je gradbena parcela pravzaprav seštevek površine stavbišč(a) in funkcionalnega zemljišča. Drugi odstavek 46. člena ZUN, ki je pravzaprav pojasnjevalna določba k prvemu odstavku tega člena, ki določa obveznost obstoja načrta gradbenih parcel v prostorskih izvedbenih načrtih in lokacijski dokumentaciji (LDok), namreč določa: (cit.) "Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali naprava (stavbišče) in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče)". Pri tem velja še dodati, da je tudi v Sloveniji kar precej objektov, ki funkcionalnega zemljišča nimajo prav nič, pa kljub temu "funkcionirajo". Ker pa iz vprašanj ni razvidno, ali je bilo vadišče obravnavanega gasilskega doma zgrajeno v okviru takšne gradbene parcele, kot jo je določala LDok, na podlagi katere je bilo izdano lokacijsko in kasneje gradbeno dovoljenje, je moč poiskati odgovor na vprašanje samo v ravnokar navedenih dejstvih.

V zvezi z navedenim pa velja še dodati naslednje: ker iz vprašanj tudi izhaja, da je lokacija gasilskega doma izven ureditvenih območij naselij, bo treba pri opredeljevanju statusa vadišča upoštevati tudi določbe 49. člena zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97). S prvim odstavkom navedenega člena je namreč določeno, da zemljišča, ki so na dan uveljavitve tega zakona, pozidana in se nahajajo izven ureditvenih območij naselij, pridobijo status zazidanega stavbnega zemljišča, torej zemljišča, na katerem je zgrajen objekt (vadišče), šele s pravnomočnostjo odločbe o parcelaciji. Ker pa je z drugim odstavkom istega člena določeno, da se parcelacija zemljišča izvede lahko le na predlog lastnika takšnega zemljišča, ni v predmetni zadevi mogoče storiti drugega, kot predlagati lastniku gasilskega doma oziroma vadišča ob njem, da čimprej opravi vse prej navedeno. Pri tem velja še dodati, da ni s 14. členom zakona o zemljiškem katastru (ZZKat) prav nikjer določeno, da bi kdor koli moral dajati kakršnakoli soglasja. S prvim odstavkom navedenega člena je namreč jasno določeno, da se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah, s soglasjem vseh navzočih lastnikov. Določeno pa je tudi, da le v takšnem primeru, če se vsi strinjajo (soglašajo), uradna oseba sestavi ugotovitveni zapisnik in da je takšen podpisani zapisnik podlaga za evidentiranje posestnih meja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Z naslednjim, 15. členom ZZKat pa je določeno, kako poteka postopek v primeru nestrinjanja. Seveda pa se ne more po naročilu nekoga, ki sploh ni lastnik zemljišča, zemljišče parcelirati, pa čeprav služi gasilskemu namenu.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.