Storitve geodetov

Geodetska podjetja izvajajo za stranke različne storitve. Kdor gradi hišo ali objekt bo pred samo gradnjo potreboval geodeta, da bo izvedel zakoličbo objekta. Kadar želimo določiti velikost parcele in parcelne meje, mora to izvesti geodet. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere najpogostejše geodetske storitve, ki jih za stranke opravljajo geodetska podjetja.

Geodetski načrt

Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Bolj enostavno povedano, je zemljevid oz. posnetek določenega okolja (zemljišča). Vsebuje lahko podatke o reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah in drugih grajenih objektih, rabi zemljišč, parcelah, administrativnih mejah, geodetskih točkah in drugih fizičnih strukturah in pojavih. Na željo naročnika se lahko vključi tudi dodatna vsebina (npr. višina slemen hiš, nakloni streh, …) Sestavljen je iz grafičnega prikaza načrta in certifikata. Certifikat je potrdilo o skladnosti načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov, prostor in z drugimi predpisi.

Geodetski načrt se izdela na podlagi podatkov v uradnih evidencah. Če ti podatki niso dovolj kakovostni in ne zadoščajo za izdelavo, se podatke zajame na terenu z geodetsko izmero.

Geodetski načrt je potreben za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta, ki je osnova za gradbeno dovoljenje. Brez izdelanega geodetskega načrta ni mogoče dobiti ustreznih dovoljenj za gradnjo. Načrt mora biti izdelan za območje najmanj 25 m od predvidenega objekta in v merilu najmanj 1:1000 za stavbe oz. 1:5000 za gradbene inženirske objekte.

Ureditev meje ali dela meje

Do postopka ureditve meje ali dela meje pride, kadar je treba iz različnih vzrokov urediti mejo. Zahtevo lahko vloži lastnik, državni organ, lokalna skupnost in drugi v skladu z zakonodajo.

Pred izvedbo same obravnave meje pridobi geodetsko podjetje vse podatke, ki so potrebni za ureditev meje. Nato podjetje izvede ogled na terenu in potrebne meritve in izmere brez prisotnosti lastnikov. V nadaljevanju sledi mejna obravnava na katero so povabljeni lastniki parcele in sosedje mejaši, na njej pa se določi meja.

Na mejni obravnavi lastniki parcel pokažejo v naravi ali opišejo, kje poteka parcelna meja. Lastniki lahko od geodeta zahtevajo, da jim pokaže, kje poteka meja po zemljiškem katastru, vendar jih mora pri tem opozoriti na natančnost katastra. Če se pokazana meja razlikuje od zemljiškega katastra, mora geodet pokazati potek meje glede na podatke iz katastra.

Če lastniki soglašajo s potekom pokazane meje, jo geodet izmeri in prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. Če se lastniki ali kateri izmed lastnikov ne strinja s pokazano mejo, mora geodet poskušati doseči sporazum med lastniki. Če sporazuma ne more doseči mora vrisati predlagano mejo po katastru nato pa še predloge lastnikov, ki se ne strinjajo.

Na koncu mejne obravnave se izdela zapisnik, ki je sestavni del elaborata ureditve meje. Elaborat mora preveriti Geodetska uprava RS, ki ga lahko zavrne, če ni pravilno izdelan ali niso izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Če se eden ali več lastnikov ne strinja z ureditvijo meje, Geodetska uprava izvede ustno obravnavo. Če tudi ustna obravnava ne obrodi sadov, morajo lastniki, ki se ne strinjajo začeti sodni spor za sodno ureditev meje. Če se lastniki strinjajo z mejo, Geodetska uprava izda odločbo, na osnovi katere se v kataster vpišejo oz. vrišejo nove meje.

Izravnava meje

Do izravnave meje pride, kadar se spremeni potek urejenega dela meje in se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje. Pri tem se površina manjše parcele ne sme spremeniti za več kot 5 % oz. ne za več kot 500 m2.

Označitev meje

Urejena meja se na zahtevo lastnika v naravi označi z mejniki na podlagi podatkov v zemljiškem katastru. Označitev se lahko izvede takoj po mejni obravnavi. Z oznakami se morajo strinjati lastniki sosednjih parcel. Geodetsko podjetje mora po označitvi poslati vsem lastnikom in Geodetski upravi tehnično poročilo.

Parcelacija

Parcelacija je eden izmed postopkov za spremembo meje. Je lahko združitev ali delitev parcele. Tega postopka se lastnik loti, če želi večjo parcelo razdeliti na več manjših ali pa dve sosednji manjši parceli združiti v eno veliko. Pred parcelacijo, morajo biti urejene vse meje parcel, ki se dotikajo novega dela meje. Nove parcele in meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, ki ga izvede Geodetska uprava.

Komasacija

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje oz. različne lastnike. Namen komasacije je oblikovanje parcel, ki lastnikom omogočajo lažjo uporabo. Dejansko si pri komasaciji lastniki izmenjajo parcele. Komasacija zahteva elaborat pogodbene komasacije, pogodbo o komasaciji in izjave vseh lastnikov, da jim je bil pokazan novi potek mej v naravi in se z njim strinjajo. Geodetska uprava izvede upravni postopek in, če je komasacija uspešna, se nove meje evidentirajo v zemljiškem katastru.

Evidentiranje zemljišča pod stavbo

Gre za postopek, ko se ugotavlja zemljišče pod stavbo in se to zavede v zemljiški kataster. Geodetsko podjetje mora izdelati elaborat za vpis zemljišča pod stavbo ali elaborat za evidentiranje stavbe. Zahtevo za evidentiranje zemljišča poda lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje. V primeru večstanovanjskih stavb lahko zahtevo poda tudi lastnik ali uporabnik stavbe ali dela stavbe.

Nastanek besedila: oktober 2007.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje