Šola izoliranja 6: Izolacija nebivalnega podstrešja

Mnogo je podstrešij, ki so namenjena zgolj sama sebi in služijo kot servisni ali skladiščni prostori. V takšnih primerih je ogrevanje podstrešij nesmiselno, zato se izolacije ne vgrajuje v ostrešje, ampak v zadnjo konstrukcijo, ki meji na neogrevan prostor. izoliramo torej zadnjo ploščo, oz. stropno konstrukcijo proti podstrešju, največkrat tla na podstrešju.

Izvedba izolacije tal na podstrešju velja za najbolj enostaven in hkrati najbolj učinkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo, vedno se srečamo z enostavnimi in relativno velikimi površinami preko katerih prehaja toplota. Zadostna toplotna izolacija je zato ključna za velik prihranek energije celotnega objekta. Novi PURES 2 predpisuje največjo dovoljeno toplotno prehodnost U^0,20W/m¹K za strop proti neogrevanemu prostoru oz. za tla na neogrevanem podstrešju. Če pa želite v primeru obnove dobiti subvencijo Eko sklada, je zahteva še nekoliko strožja -X/d - razmerje mora biti namreč manjše od 0,18W/m²K. Logično, saj gre pri pravilniku za minimalne zahteve - minimalno pa nikoli ni dovolj. V praksi to pomeni približno 20 cm toplotne izolacije, odvisno od njene učinkovitosti oz. toplotne izolativnosti. Kateri tip izolacije izbrati, je odvisno od izvedbe in načina vgradnje.V osnovi poznamo pohodno (uporabno) in nepohodno (neuporabno) varianto izvedbe izolacije tal na podstrešju.

Najprej se je potrebno vprašati, za kaj bomo podstrešje uporabljali? Nemalokrat v preteklosti so kljub neuporabnosti podstrešja tam vgrajevali še t.i. zaščitne betonske estrihe preko izolacijskih materialov. Izolacije je bilo seveda občutno premalo, estrih pa ni služil ničemur. Torej, če podstrehe ne uporabljamo, je zagotavljanje pohodnosti brez smisla. Zelo smiselna, če že ne nujna na podstrešju pa je seveda vgradnja negorljivih izolacijskih materialov.

Poglejmo si variante:

1. Neuporabno in v celoti nepohodno podstrešje enostavno pomeni, da po tleh položimo mehki izolativni filc. V primeru lesenega ostrešja, pod izolacijo položimo še parno oviro (LDS 2 Silk), na betonu pa ni potrebno ničesar. Naredili smo vse. Primeren produkt: steklena volna Knauf insulation Classic 040 ali Unifit 035 ali kamena volna Knauf insulation DP-3.

2. Če nam podstreha služi kot pomožni prostor (skladišče), jo moramo napraviti pohodno. Na tla najprej položimo parno zaporo/ oviro, nato trde izolacijske plošče in preko njih suhomontažne pohodne plošče. Najbolj elegantna je uporaba plošč iz kamene volne Knauf insulation DF in npr. Vidifloor ali LSB pero-utor plošč. (V tem primeru pod izolacijo položimo parno oviro LDS 2 Silk).

3. V praksi se največkrat srečamo s kombinacijo - podstrešje se ne uporablja, vendar je tam dimnik, okno in mogoče še kakšna antena, zato mora biti del podstrešja pohoden.

Smiselno in zelo ekonomično je v takšnem primeru pohodno narediti zgolj revizijsko pot, drugje pa zgolj položimo izolacjio. Torej dejansko kombiniramo opisani varianti 1. in 2. - pohodni del s trdimi DF ploščami iz kamene volne in pohodnim slojem, nepohodni del pa z mehko stekleno volno Classic 040 ali Unifit 035. V tem primeru vedno predhodno po celotni površini položimo parno oviro LDS 2 Silk.

Vse opisane variante lahko prikažemo s sliko:

Poglejmo si še zahtevane debeline za pridobitev subvencije Eko sklada (razpis 2011), glede na izbrano varianto:

Kakorkoli se bomo torej lotili našega starega podstrešja ali novogradnje, moramo najprej vedeti za kaj dejansko ga bomo uporabljali. Pozorni bodimo na pravilno vgradnjo ustreznih folij - parnih zapor in ovir. Če niste prepričani nas pokličite. In predvsem ne pozabite na kvalitetne izolacijske produkte, ki niso samo toplotni, temveč tudi zvočni in predvsem požarni izolatorji z zagotovljenim donosom.