Vprašanja - Najem



Kdo bo plačal davek od najemnine?

VPRAŠANJE:

Mož in žena želiva, kot fizična oseba, oddati gostinski lokal, ki je v pritličju stanovanjske hiše, v najem. Z najemnino želiva pokrivati stroške vzdrževanja celotne stanovanjske hiše, zato bi odprla nov bančni račun na moža. Na ta račun bi pritekala vsa najemnina. Zanima me, kdo je v tem primeru dolžan plačati dohodnino. Samo mož ali oba vsak do polovice? Ali v tem primeru velja 11. člen Zakona o davčnem postopku, ki govori o solidarnih davčnih zavezancih? Rad bi, da bi dohodnino plačal le jaz, ker imam najnižje dohodke.
Zanima me tudi, ali lahko za prekritje strehe na objektu uveljavljava zmanjšanje davčne osnove zaradi vlaganj v celoti ali le do polovice vrednosti vlaganj (polovica je stanovanje).
Hvala za odgovor in lep dan.

(andrej)


ODGOVOR:

Davek od najemnine plačuje najemodajalec v okviru dohodnine. V vašem primeru ni važno kdo ima nižjo dohodninsko osnovo, saj je osnova davka višina najemnine, brez stroškov ali pa brez normiranih stroškov.

Poglejte kaj o tem pravi zakon o dohodnini:

 Dohodek iz premoženja

64. člen
(dohodek iz premoženja)


(1) Dohodek iz premoženja po tem poglavju zakona vključuje:
1. dohodek iz oddajanja premoženja v najem,
2. dohodek iz prenosa premoženjske pravice,
3. obresti,
4. dividende, in
5. dohodek iz vzajemnih skladov.

(2) Določbe tega poglavja zakona ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po poglavju III.2.1. tega zakona, če ni s tem zakonom drugače določeno.

4.1. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

65. člen
(dohodek iz oddajanja premoženja v najem)


(1) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju zakona je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.

(2) Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se šteje:
1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo;
2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja nekdo drug, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, ki vključujejo zlasti:
1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka iz 1. točke tega odstavka.

66. člen
(oprostitev)


Dohodnine se ne plačuje od:
1. dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
2. materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
3. dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
4. dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne presega 10.000 tolarjev.

67. člen
(davčna osnova)


(1) Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje najemodajalec. Davčna osnova se ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča.

(2) Kadar zavezanec, ki dosega dohodek z oddajanjem premoženja v najem, ne uveljavlja stroškov po prvem odstavku tega člena, lahko uveljavlja normirane stroške v višini 20% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je davčna osnova od dohodka, ki ga najemnik doseže z oddajanjem premoženja v podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za najem tega premoženja.

(4) Davčna osnova se pri vzajemnem oddajanju premoženja v najem določi za vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo tržno ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem, upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena.

 

Glede ostalih nejasnosti vam svetujemo, da si poiščete pomoč odvetnika.

Poglejte še:

21.12.2004 (SLONEP)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog