Ali lahko izpodbijam nakup kmetijskega zemljišča?

S prodajalcem sem se dogovoril za nakup kmetijskega zemljišča cca 2ha. Prodajalec je dal ponudbo na upravno enoto za ceno za katero sva bila dogovorjena. Še isti dan sem se prijavil in o tem obvestil prodajalca. Kasneje se jih je prijavilo še več kupcev. Eden izmed njih je s prodajalcem na hitro sklenil pogodbo za precej večji znesek, kot je bilo na oglasni deski, kar pa je razvidno iz kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi. S tem kupcem izpolnjujeva enake pogoje (status kmeta in spadava v isti razred predkupnih upravičencev), razen da jaz zaokrožujem kmetijo s tem zemljiščem, in imam parcelo le 20m oddaljeno od ponujenega zemljišča, medtem ko ima nasprotni kupec oddaljeno približno 400m.
(1)Zanima me, če imam predkupno pravico, da bi to zemljišče kupil, in kakšne možnosti imam pri izpodbijanju kupoprodajne pogodbe?
(2)Zanima me, če lahko nasprotni kupec zaradi neveljavne pogodbe še naprej uveljavlja pravico do nakupa?
(3)Zanima me tudi, kdo izmed naju ima pravico do nakupa tega zemljišča?
Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem! lep pozdrav

(JAnton)

ODGOVOR:

Poglejte kaj o tem pravi zakon o kmetijskih zemljiščih:

(člen 23)

Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
    1. solastnik;
    2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
    3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
    4. drug kmet;
    5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
    6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
    Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
    1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
    2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
    3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
    Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
    Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.

Torej, če izpolnujete pogoje po citiranem členu zakona o kmetijskih zemljiščih, potem lahko izpodbijate kupoprodajno pogodbo.

Vsekako pa se pred tem posvetujte še z odvetnikom ali notarjem.

Poglejte:  Notarji&advokati

27.11.2004 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.