Kako se bo dedovala zaščitena kmetija?
VPRAŠANJE:Lep pozdrav!
Po pokojnem očetu bomo z mamo dedovale kmetijo z gospodarskimi poslopji, katera ima status zaščitene kmetije, obe živiva na njej. Nobena od naju nima statusa kmeta, s tem da je mama 60% invalid na spodnjih okončinah, jaz pa s pomočjo moje družine skušam kmetijo obdržati na "nivoju".
Mama zahteva polovico zemljišča (stanovanjska hiša se bo delila na polovico po etažah) kot dediščino oz. varnost za starost (ima svojo pokojnino, tako da ni brez sredstev za preživljanje). Jaz kmetije (če je to sploh možno glede na status zaščitene kmetije) nisem pripravljena deliti na polovico, ampak sem ji predlagala, da sprejeme cel delež, s čemer se ne strinja, saj se zaveda, da sama ni v stanju jo obdelovati. Kakšna oblika pogodbe bi bila najboj primerna v tem primeru, da mi odstopi svojo polovico (mislim na darilno, pogodbo o preživljanju).
Kako je z davkom na dediščino, kakšna je višina davka na sredstva na TR in kakšna višina na zemljišča.
Za odgovore se zahvalnjujem, Tina
(tina)
ODGOVOR:
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev pravi, da se za zaščiteno kmetijo šteje kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Za 1 ha primerljive kmetijske površine po tem zakonu se šteje:
- 1 ha njiv ali vrtov ali
- 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
- 4 ha pašnikov ali
- 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali
- 8 ha gozdov ali
- 5 ha gozdnih plantaž ali
- 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin.
Kmetije, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, sestavljajo pa jih izključno gozdovi, se ne štejejo za zaščitene kmetije.
V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, se lahko na upravni enoti zahteva, da se ponovno preverijo kriteriji. V kolikor pogojev kmetija ne izpolnjuje več, se izbriše iz registra zaščitenih kmetij.
V primeru, da vaš oče ne naredi oporoke, bo prišlo do zakonitega dedovanja.
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev pravi, da se zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:
- deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec.
Tisti dedič, ki ne deduje kmetije dobi pravico do izplačila svojega nujnega deleža v denarju. Sodišče lahko ta delež ustrezno zmanjša, če bi to povzročilo ogroženost kmetije.
– je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;
– zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;
– je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku. Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.
Zapuščinsko sodišče lahko uporabi kriterije iz prejšnjega odstavka le, če je v istem dednem redu več sodedičev in vsaj eden od njih ni izključen. Med neizključenimi dediči postane dedič zaščitene kmetije tisti, ki bi to postal, če ne bi obstojal izključeni dedič.
Izključitev dediča po tem členu lahko predlagajo sodediči, ki morajo v tem primeru dokazati izključitvene razloge.
Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter drugim nepremičnim in premičnim premoženjem, ki niso v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju.
Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti:
– zakoncema ali
– enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih.
Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, pride do dedovanja na podlagi zakona.
Torej, vi ne morete deliti zaščitene kmetije.
Glede ostalih vprašanj se posvetujete z odvetnikom.
Poglejte:
13.10.2004 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.