Soglasje za napeljavo prek tujega zemljišča

Zakaj, v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, služnostne pogodbe ni mogoče nadomestiti z izjavo lastnika, da se strinja z napeljavo preko njegovega zemljišča ali z odločbo državnega organa ali pa s priposestvovanjem?

(NN)

ODGOVOR:

Po določbah 53. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) in 36. člena zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) mora investitor k zahtevi za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo poleg ostalih listin predložiti tudi dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma rekonstruirati objekt. Iz citiranih določb ZUN in ZGO torej neizpodbitno sledi, da ne more nihče posegati v prostor oziroma rekonstruirati objekta brez da bi imel razpolagalno pravico na zemljišču oziroma na objektu, ki ga namerava rekonstruirati. Ker je "razpolaganje" sinonim za promet, v promet pa ni mogoče dati stvari mimo volje lastnika, navedeno hkrati pomeni, da mora biti investitor, ki namerava graditi oziroma rekonstruirati obstoječi objekt, lastnik zemljišča oziroma objekta, v primeru gradnje infrastrukturnih objektov pod in nad zemljiščem ter za nekatere posege na obstoječih objektih tretjih oseb (n.pr. vgradnja ali montaža naprav na delih ali v prostorih stavb v lasti tretjih oseb), pa se za takšno dokazilo lahko šteje tudi služnostna pravica, kot ena od stvarnih pravic.

Ob tem tudi ni zanemariti dejstva, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že v več svojih sodbah, kadar je šlo za spor v zvezi z "dokazom o razpolaganju z nepremičninami" o tem vprašanju zavzelo podobno stališče, kot smo predhodno navedli. Iz vseh teh sodb jasno izhaja, da pravico razpolaganje z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo. Listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo, pa seveda ne more biti soglasje ali celo samo izjava lastnika nepremičnine. V zvezi z navedenim velja še dodati, da je tudi zmotno vaše mnenje, da se takšen dokaz v določenih primerih, kot navajate pri vzdrževalnih delih, lahko na enostaven način pridobi kar z odločbo državnega organa ali celo priposestvovanjem. Tukajšnje ministrstvo je sicer seznanjeno s problemom, ko so bila v preteklosti zgrajena omrežja javne infrastrukture preko zasebnih zemljišč brez pravnega naslova, to je pogodbe ali odločbe o razlastitvi, kar analogno velja tudi za služnosti napeljav, vendar je treba pri tem jasno razlikovati med obstoječim in predvidenim. Če lastniki zemljišč, po katerih že poteka infrastruktura, ne dovolijo dostopa za njeno vzdrževanje, je treba prav tako kot za novo doseči sklenitev ustrezne pogodbe. Če pa to ni mogoče, je možna edino razlastitev po postopku in na način, kot jo omogoča novi zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97). Za novo infrastrukturo pa se v primeru, če z lastniki zemljišč ni mogoče doseči sklenitve pogodbe, lahko uporabijo določbe 28. člena ZSZ, po katerih se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini v javno korist omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali gradnje objektov in omrežij javne infrastrukture.

Priposestvovanje je torej v slovenskem pravnem redu priznano, prav tako tudi “odločba državnega organa (oboje z ZTLR, člen 51, odločbe državnega organa pa tudi v ZNP, člen 149), kar pomeni, da se oboje lahko ustrezno uporablja v samem upravnem postopku, kot predhodno vprašanje po ZUP.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.