Malta
Malta je mešanica veziva (cement ali apno), agregata in vode, ki jo uporabljamo za povezavo posameznih zidnih elementov.
Prvi so malto izumili in uporabljali Egipčani, narejena pa je bila iz mavca oz. je bila mešanica mavca in peska in je bila precej mehka.
Vrste malt
Ker kot vezivo pri izdelavi malte danes uporabljamo apno ali cement ali oboje skupaj, ločimo tri vrste malte:
- apneno malto (apno, agregat in voda),
- cementno malto (cement, agregat in voda),
- podaljšano malto (apno, cement, agregat in voda).
Apnena malta je mešanica agregata, gašenega apna in vode. Prva uporaba apnene malte sega v Stari Egipt, uporabljali pa so jo tudi Rimljani. Tako je z uporabo apnene malte zgrajenih večji del stavb, postavljenih pred letom 1900.
Postopek izdelave apnene malte je preprost; apnenec žgejo v žgalni peči, da iz njega pridobijo živo apno. Živo apno nato gasijo (oz. mešajo) z vodo, iz česar nastane gašeno apno, v obliki apnene gline ali apnenega prahu. Gašeno apno je nato mešano z vodo in agregatom, iz česar končno pridobijo apneno malto.
Tako pripravljena apnena malta počasi reagira z ogljikovim dioksidom v zraku, kar povzroča njeno počasnejše sušenje in utrjevanje. Prav tako je apnena malta mehkejša kot cementna malta, kar omogoča večjo fleksibilnost pri delu.
Cementna malta je narejena z mešanjem cementa (navadno gre za portlandski cement) z agregatom in vodo.
Izumili so jo sredi 19. stoletja, v okviru znanstvenoraziskovalnih prizadevanj, da bi razvili močnejšo in trdnejšo različico malte, kot je obstajala dotlej. Skozi 19. stoletje se je njena uporaba razširila in do leta 1930 je cementna malta izpodrinila uporabo apnene malte, pri večini novozgrajenih stavb. Glavni razlog je bilo, kot že omenjeno, hitrejše sušenje cementne malte in večja trdnost, ki jo je njena uporaba pri gradnji zagotavljala.
Cementna malta pa kljub temu ni primerna za popravilo starejših stavb, ki so bile zgrajene še po starem postopku, s pomočjo apnene malte.
Agregat
Kot agregat pri izdelavi malte se uporablja pesek, ki je lahko naravni agregat ali drobljenec. Izpolnjevati mora naslednje pogoje:
- rečni agregat lahko vsebuje največ 1 % gline v grudicah, drobljenec pa največ 1,5 %,
- delcev, manjših od 0,09 mm je lahko največ 10 %,
- delcev, manjših od 0,02 mm je lahko največ 2 %,
- organskih primesi ne sme biti več kot 0,01 %,
- suspendiranih mineralnih snovi ne sme biti več kot 0,03 %,
- agregat ne sme vsebovati sulfatov, kloridov, sulfidov, nitratov in nitritov.
Agregat mora imeti ustrezno granulometrijsko sestavo, kar zagotavlja dobro zapolnjenost stikov med posameznimi elementi.
Poleg osnovnega namena uporabe, pa lahko malto uporabljamo še v tri namene:
- malto za obdelavo zunanjih in notranjih površin,
- dekorativno malto,
- specialno malto (uporabljamo za hidroizolacijo, zvočne izolacije, toplotne izolacije, za zaščito pred sevanjem).
Voda
Za izdelavo malte uporabljamo najpogosteje pitno vodo, ki je za to tudi najbolj ustrezna. V primeru, da se pri izdelavi malte uporablja drugačna voda, je ta uporabna le, če je pH najmanj 4,5.
Kvaliteta malte
Sprijemljivost med malto in osnovo, na katero jo nanašamo, mora biti dobra. Malta, ki jo nanašamo na zunanje zidove in na fasade, mora biti odporna proti atmosferskim vplivom, mora prepuščati zrak in odbijati vodo. Če jo nanašamo na notranje zidove, mora biti taka, da jo lahko barvamo ali nanjo lepimo tapete. Prav tako mora prepuščati zrak in vpijati vodo.
Barvanje malt
Barve, ki jih uporabljamo za barvanje malt, morajo biti obstojne, če jih mešamo z apnom ali cementom. Pri tem ne smejo škodljivo vplivati na vezivo in ne smejo bledeti.