Mineralni agregat

Mineralni agregat je najtrša komponenta betona, ki mu daje skelet, meša pa se v granuliranih delih, tako da vsebuje delež peska, zrna drobirja in prah. Mineralni agregat se razlikuje predvsem po načinu pridobivanja:

  • lomljenec: nastane z drobljenjem večjih kosov kamna, ima ostre robove, manj trdna zrna zaradi notranjih razpok, ki nastanejo med procesom drobljenja;
  • gramoz: je aluvialnega izvora, z oblimi robovi in raznoliko mineralno sestavo, odvisno od izvora rečnih nanosov.

Gostota agregatov

Gostota agregatov je odvisna od njihovega izvora. Giblje se med 500 kg na m³ in 7000 kg na m³. običajno so agregati, ki jih uporabljamo kot osnovo za pripravo betona gosti nekje med 2200 in 2600 kg na m³.

Maksimalno zrno

Ločimo grob mineralni agregat, ki vsebuje zrna premera nad 4mm in drobni mineralni agregat z zrni, manjšimi od 4 mm. Najpogosteje uporabljani drobni mineralni agregat je pesek, ki nastane z naravnim razpadanjem skal. Velikost zrn mineralnega agregata je odvisna od velikosti konstrukcije, v kateri uporabljamo beton, katerega sestavni del je agregat. Prevelika zrnavost agregata lahko povzroči zmanjševanje hidratacijske temperature betona, kar pripelje do njegovega prehitrega sušenja in manjšo trdnost betona, zaradi slabe zapolnitve prostora med večjimi zrni.

Oblika zrn agregata

Oblika zrn je odvisna od izvora agregata. Pri vodonosnih agregatih so zrna kroglaste oblike, pri lomljenih agregatih pa kvadrataste. Zaobljena zrna omogočajo boljšo vgradljivost, lomljeni agregati pa dosegajo višjo trdnost.

Površinska tekstura

Glede na površino ločimo grobe in fine mineralne agregate. Grobi mineralni agregati omogočajo boljšo sprijemljivost med cementnim kamnom in zrnom agregata, zato izboljšujejo trdnost nastalega betona, vendar pa so hkrati zaradi svoje grobosti tudi težje vgradljiva.

Trdnost agregata

Od trdnosti uporabljenega mineralnega agregata je seveda odvisna trdnost pripravljenega betona. Zato pri gradnji, kjer potrebujemo trdnejše betonske konstrukcije, uporabljamo trdnejše mineralne agregate, predvsem granitna zrna. V manjši meri, se lahko pri doseganju trdnosti betona, dodaja večjo količino cementa in na ta način doseže večja ekonomičnost gradnje.

Zrnavost

Izrednega pomena pri zagotavljanju kakovosti pripravljenega betona je ravno zrnavost mineralnega agregata oz. njegova ustrezna granulometrijska sestava. Ta namreč omogoča izdelavo svežega betona z ustreznimi lastnostmi vgradljivosti, kohezije in odpornosti pri izločanju vode, ustrezne lastnosti kasneje nastalega otrdelega betona (ustrezno trdnost, trajnost in videz površine) in onemogoča segregacijo sveže betonske mešanice.

Praškasti delci

So drobni mineralni delci, ki so vsebovani v mineralnem agregatu. Prevelika količina praškastih delcev vpliva na manjšo sposobnost sprijemanja cementne paste z mineralnim agregatom ter tako vpliva na znižanje trdnosti otrdelega betona. Zato je treba pri večjih vsebnostih praškastih delcev, betonski mešanici dodati večjo količino vode, zaradi zagotavljanja ustrezne vgradljivosti.

Vlažnost

Mineralni agregati praviloma vedno vsebujejo določeno količino vlage, saj gre za naravne gradbene materiale. Glede na količino vlage v mineralnem agregatu, ločimo 4 vrste agregatov:

  • agregat, osušen v peči: pri temperaturi 105 stopinj Celzija;
  • zračno suh agregat: agregati z vrha kupov v deponijah, pri stalno suhem vremenu;
  • agregat, zasičen z vodo;
  • moker agregat.

Pri prvih dveh je pri pripravi betona potrebno upoštevati potrebo po dodajanju vode. Najidealnejši je agregat, ki je zasičen z vodo. Najpogosteje pa je mineralni agregat moker, kar je potrebno upoštevati pri zmanjšanju uporabljene količine vode pri pripravi betona.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog