Epoksidni tlaki
Uporaba epoksi tlakov se je najbolj razširila v sedemdesetih letih 20. stoletja, predvsem v industriji. Danes jih zaradi njihovih dobrih lastnosti srečamo vse pogosteje tudi v zasebnih objektih. Še vedno se najpogosteje polagajo v prostorih, ki zahtevajo enostavno vzdrževanje, estetski videz in ustrezno odpornost. Takšni prostori so industrijski obrati, delavnice, skladišča… Vse bolj priljubljeni so v zasebni gradnji, kjer se polagajo v kleteh, garažah, hobi delavnicah ipd., pojavljajo pa se tudi na hodnikih in kuhinjah. Razlog za to je predvsem v enostavnem vzdrževanju, velikem izboru barv in vzorcev ter enotnem videzu v vseh prostorih.
Epoksi tlaki so dobra zaščita za betonske tlake. Material epoksi tlaka ima visoko mehansko odpornost ter tlačno in upogibno trdnost. Kemikalije, topila in razredčila, olja, kisline, lugi ter čistila epoksi tlaku ne morejo do živega.
Epoksidni tlaki so v osnovi sestavljeni iz polimernega veziva - epoksi smole, polnil - agregata (kremenčev pesek, kalcijev ali barijev sulfat) in trdilca. Smola v reakciji s trdilcem reagira in ustvari trdno polimerno vezivo. Dodajajo se jim različni pospeševalci in zavlačevalci vezanja, dodatki za razlivnost in viskoznost. Vse večja ekološka ozaveščenost pa narekuje, da se uveljavljajo epoksi smole na vodni osnovi, ki so okolju bolj prijazne kot tiste z različnimi topili.
Z dodajanjem različnih pigmentov v epoksidno smolo lahko, poleg osnovnih barvnih odtenkov, dobimo tako rekoč katerikoli izbrani odtenek. Poleg izbrane barve lahko epoksidne tlake oplemenitimo tudi z dodajanjem lističev, spreten izvajalec pa lahko ustvari tudi različne barvne vzorce. Z dodajanjem polnila je mogoče ustvariti različne strukture od zrcalno gladke do bolj hrapave. Izbiramo med mat brez sijaja ali visokim sijajem steklenega videza.
Vrsto epoksidnega nanosa izberemo glede na pričakovano obremenitev in pogoje, ki jim bo izpostavljen:
-
impregnacija – nizkoviskozne smole prodrejo v beton, kjer se strdijo in tako izboljšajo mehanske lastnosti površine betona;
-
zaščitni premaz – ustvarijo tanek film na podlagi in izboljšajo odpornost proti obrabi in razenju, poleg tega ne prepuščajo vode in povečujejo kemično odpornost;
-
samorazlivni epoksidni tlak – nanašajo se v debelini od 1,5 do 5 milimetrov in se uporabljajo na mehansko in kemično bolj obremenjenih površinah; poleg pigmentov se epoksi smolam dodajajo polnila, kot so kremenčevi peski, kalcijevi ali barijevi sulfati;
-
maltni epoksidni tlaki – debelina nanosa je od 3 do 6 milimetrov in se uporabljajo na zelo obremenjenih območjih, predvsem v industrijskih obratih; kot polnila se smoli dodaja kremenčev pesek večje zrnavosti v razmerju 7:1;
-
epoksidni estrihi – uporabljajo se pri najbolj obremenjenih površinah, njihova debelina je od 1 do 2 centimetra.
Izvedba
Epoksidne tlake najpogosteje nanašamo na betonsko podlago. Poleg ustrezne tlačne (marka betona B25–B55) in natezne trdnosti mora beton imeti tudi ustrezno vlažnost, od 3 do 5 %. Za vgradnjo na cementni estrih moramo počakati 28 dni, kot estrih potrebuje, da doseže zahtevano trdnost. Če želimo epoksidne tlake položiti že nekaj dni po vgradnji estriha, moramo uporabiti hitrosušeče in hitrovezeče estrihe. Pogoj za polaganje epoksi tlaka je kompaktna, čista, suha in ravna podlaga, ki je lahko keramična, kamnita ali cementno-betonska. Da se dosežejo ti kriteriji, se beton običajno predhodno brezprašno peska, brusi ali rezka. Podlaga je lahko tudi neravna, saj bo epoksi smola zalila neravnine in ustvaril raven in gladek videz. Bo pa seveda zaradi tega poraba nekoliko večja.
Tlaki se nanašajo v več slojih. Prvi sloj, kot predpremaz, zagotovi dobro oprijemljivost s podlago. Ker zapre pore v podlagi, prepreči zraku in vodni pari, da bi povzročila poškodbe v epoksidnem tlaku. Drugi sloj, ki je lahko debel do nekaj milimetrov, odvisno od vrste, je samorazlivni. Tretji sloj ni nujno potreben, predvsem je odvisen od tega, kakšne lastnosti in končni videz si želimo imeti.