Legalizacija črnih gradenj

Zakaj vse črne gradnje, katerih investitorji so jih prijavili v letu 1993, še vedno niso legalizirane?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je potrebno pojasniti, kaj ureja zakon, ki je omogočil, da so leta 1993 črnograditelji prijavili svoje črne gradnje in kar naj bi jim dalo možnost njihove legalizacije. S tem zakonom, ki se ga je v javnosti prijelo ime "črnograditeljski", to je zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN-D, Ur. l. RS, št. 18/93), namreč ni prav nikjer opredeljen pojem "legalizacija". Po določbah navedenega in tudi drugih zakonov je namreč določeno, da je potrebno za prav vsak objekt, napravo ali drug poseg v prostor, ki trajno spreminja njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti in podobno, pridobiti lokacijsko in gradbeno oziroma enotno dovoljenje za gradnjo. Vsako lokacijsko ali katerokoli drugo dovoljenje za poseg v prostor pa mora biti utemeljeno v prostorski aktih. Zato je potrebno pojem "legalizacija", kot se je v javnosti prijel, razumeti le kot z zakonom predpisan postopek najprej priprave in sprejetja ustreznih prostorskih aktov, nato pa še, za vsako "legalizacijo" posebej, postopek izdaje predpisanih dovoljenj. Odločitev o tem, ali je "črnograditelj" vložil zahtevo za izdajo predpisanega dovoljenja, pa je seveda bila njegova svobodna odločitev. Pri tem pa velja opozoriti, da bo prav vsakega "črnograditelja", ki ni vložil zahteve za izdajo predpisanih dovoljenj, slej ko prej doletel inšpekcijski ukrep.

Ne samo tisti "črnograditelj", ki se je sicer "prijavil", nato pa ni vložil zahteve za izdajo prej navedenih dovoljenj ali pa je že začeti postopek po lastni volji prekinil, ampak prav vsak "črnograditelj", bo slej ko prej prišel pod "drobnogled" inšpekcijskega postopka in če že zaradi drugega ne, bo zaradi posledice njegovega ukrepa, to je vpisa t.i. "plombe" njegove "črne" gradnje v zemljiško knjigo (glej 76.c člen ZUN), poskrbel za pridobitev predpisanega dovoljenja. S 76.c členom je namreč določeno, da so v zvezi s "črnimi gradnjami" prepovedana priključevanja na komunalne objekte in naprave, dodelitve hišne številke, prijave stalnega ali začasnega prebivališča, njihova uporaba oziroma opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njih, promet s "črnimi" gradnjami in zemljišči, na katerih so, torej tudi prodaja, ter sklenitve kreditnih, najemnih, zavarovalnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Izbris takšnih "plomb" (zaznamb) iz zemljiške knjige pa je mogoč šele, ko investitor oziroma lastnik prej "črne" gradnje predlogu za izbris priloži dokazilo, da ima za svoj objekt predpisano gradbeno dovoljenje, oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za takšna dela, za katera po zakonu zadostuje priglasitev. Izbris "plombe" pa se seveda lahko opravi tudi na predlog pristojnega inšpektorja, ko le-ta ugotovi, da je bil objekt "legaliziran" oziroma da je njegov lastnik oziroma investitor poskrbel za vsa predpisana dovoljenja (glej dopolnjeni 76.č člen ZUN, uveljavljen z ZUN-G), ali pa da je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje (črna gradnja je bila odstranjena). Podlaga za odločitev o nadaljevanju oziroma ustavitvi inšpekcijskega postopka pa je pravnomočna odločitev za urejanje prostora pristojnega upravnega organa. Pot do pravnomočnosti pa je včasih zelo dolga.

Investitorji oziroma lastniki "črnih" gradenj, ki so se "prijavili", so torej le izkoristili možnost, ki so jim jo ponudile prehodne določbe 11. do 16. člena uvodoma navedenega "črnograditeljskega" zakona, to je, na kratko povedano, da so pridobili s tem, ko so vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe in vplačali predpisani depozit, ne glede na to, ali je bil zoper njih inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen ali ne, garancijo Republike Slovenije, da se bodo za njihove gradnje, do z zakonom določenega roka pripravili in sprejeli posebni prostorski izvedbeni akti - "sanacijski PUP-i". Drugi "črnograditelji" pa še takšne "garancije" nimajo. Prej navedeno pa seveda tudi ne pomeni, da so oziroma bodo prav vsi tisti, ki so leta 1993 svoje črne gradnje prijavili, kar po zakonu legalizirani.

03.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.