Odprta dnevna soba
Odprta dnevna soba je prostor, v katerega je združenih več prostorov. Najpogosteje med seboj združujemo kuhinjo in jedilnico pogosto pa je priključena tudi dnevna soba. Tako nastane odprta dnevna soba. V nekaterih primerih združimo tudi knjižnico in dnevno sobo. Glavni razlog, da se za tak poseg odločimo, je, da iz dveh ali treh manjših prostorov, ki vsak sam zase ne bi dovolj kakovostno opravljal svojega poslanstva, dobimo en velik prostor, ki dovolj dobro opravlja naloge združenih prostorov. S tem pridobimo tudi na prostoru, saj predelne stene niso potrebne. Majhni prostori so največkrat utesnjujoči in z njihovim združevanjem sklenemo kompromis med funkcionalnostjo in prostornostjo.
Velika prednost združevanja prostorov je v povečanju dejanskega prostora, ki nam je na razpolago za gibanje in razmeščanje pohištva. Slaba lastnost pa je, da se funkcije posameznih prostorov med seboj tesno prepletajo. Tako moramo računati, da se bodo vonjave in hrup iz kuhinjskega predela čutile tudi v predelu dnevne sobe in nasprotno. Računati moramo tudi na shranjevanje vseh stvari, ki so sicer v posameznih prostorih. Da vsaj delno omilimo moteče dejavnike, poskrbimo za dobro ventilacijo v kuhinjskem predelu, da bo vonjave, ki nastajajo ob kuhanju, uspešno odstranjevala. Namestimo dovolj ustreznih omar, v katere lahko pospravimo vse stvari, ki jih v vseh treh prostorih potrebujemo.
Ko se odločimo, da bomo združili dve ali tri sobe, moramo najprej ugotoviti ali bi v določenih primerih želeli (npr. obisk večjega števila ljudi), da se posamezni prostori med seboj ločijo. Z vgradnjo drsnih ali zgibnih (harmonika) vrat lahko po potrebi posamezne prostore enostavno ločimo med seboj. Cenejša možnost je z uporabo zaves, vendar bodo v večji meri prepuščale hrup in morebitne vonjave, kot vrata. Če večina svetlobe prihaja v določen prostor preko drugega prostora, potem je najbolj praktično namestiti steklena drsna vrata s steklom, ki prepušča svetlobo, ne omogoča pa pogledov na dogajanje v sosednjem prostoru.
Kadar združimo več prostorov v enega, v katerem bomo opravljali več med seboj nesorodnih opravil, pohištvo razporejamo v skupine, ki tvorijo posamezne kotičke. V primeru združitve kuhinje, dnevne sobe in jedilnice, napravimo kotiček za kuhanje, kotiček za počitek itd. Če je v prostor pridružena tudi knjižnica, potem je potreben tudi kotiček za branje in morebiti kotiček za delo, če pridružimo tudi delovno sobo. Ustvarjanje takšnih kotičkov ima dvojno vlogo. Uporabniku nudi nekaj zasebnosti pri opravljanju posameznih opravil ter ga zaščiti pred vplivi iz drugih predelov prostora po drugi strani pa omogoča, da so v določenem delu prostora, ki je namenjen posameznemu opravilu vsi predmeti, ki jih potrebujemo in se nam ni treba sprehajati po sobi.
Pri odprtih dnevnih sobah je pomembno, da je pogled iz enega v drug del prijeten. Pri tem moramo paziti predvsem na zadnje dele pohištva. Ti so večinoma bolj ali manj neugledni, zato lahko pokvarijo pogled iz sosednjega predela. Zofo sicer lahko namestimo tako, da je morebiti vidna iz jedilnega dela, vendar moramo njeno zadnjo steno nekako zakriti. To lahko storimo z nizko omaro, v kateri imamo shranjen porcelan ali pa s klubsko mizico. Ustrezno rešitev predstavlja tudi vrsta različno velikih rož. Prehodi med posameznimi deli morajo biti neovirani. Če imamo nameščeno pregrado s katero lahko po potrebi ločimo posamezni del (npr. drsna vrata), potem moramo temu prilagoditi razmestitev pohištva in osvetlitev. Skrbno moramo načrtovati postavitev svetil, da morebiti ob zaprtju vrat ne bodo izgubile svoje funkcionalnosti. Tej nevarnosti se izognemo z uporabo samostoječih svetil, ki jih lahko po potrebi poljubno razvrščamo po prostoru.
Pri odprtih dnevnih sobah je treba paziti tudi na stil dekorja. Ker gre za posamezne dele prostora, ki se po namenu med seboj močno razlikujejo, moramo kljub temu prostor gledati kot celoto, ko izbiramo dekor. Še vedno lahko vsak posamezni del prostora opremimo v svojem stilu, vendar morajo biti stilske sheme med seboj sorodne. Npr. v predelu dnevne sobe imamo nameščen tapison neke barve. Nekaj te barve naj ima preproga, ki je položena na parket v predelu jedilnice. Ravno tako prispevajo k harmoniji zavese, ki so iz istega materiala in podobnega stila.