Sprememba imena in statusa naselja

Kako se lahko spremeni ime in status naselja?

(NN)

ODGOVOR:

Kaj je to naselje, določa 2. člen zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (ZIENUS, Uradni list SRS, št. 5/80 in Uradni list RS, št. 8/90. Z navedeno zakonsko določbo pa je določeno, da je naselje strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto, ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev. Pri tem pa velja posebej poudariti, da je v navedenem členu za definicijo, da je "naselje skupina hiš", v smislu pojasnjevalne določbe (z besedilom v oklepaju) dodano, da je naselje mesto, trg, industrijsko ali rudarsko naselje, zdravilišče in podobno. Iz določb ZIENUS tudi izhaja, da se naselja ne glede na to, ali so bolj podobna mestu, trgu, industrijskemu naselju, zdravilišču in podobno, le evidentirajo, o njihovem imenovanju, preimenovanju, združevanju, razdruževanju in odpravi pa v okviru zakona samostojno in neodvisno odloča občinski svet (8. člen). S 6. členom ZIENUS je namreč tudi določeno, da mora imeti vsako naselje ime ter da v občini ne sme biti dveh ali več naselij z istim imenom.

Pri tem še velja dodati, da razen za mesta, kot to izhaja iz 15.a člena in naslednji zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/93 in naslednji), ni z nobenim predpisom urejeno, v čem naj bi bila razlika med "navadnim" (vaškim), trškim in industrijskim naseljem oziroma zdraviliškim ali celo počitniškim naseljem in kakšne pravne, finančne ali kakšne druge posledice bi izhajale iz dejstva, da je neko naselje "razvrščeno" med vas, trg, industrijsko naselje in podobno,. Kot znano, je bilo s prejšnjim sistemom (družbenega) planiranja, ki je prenehal z uveljavitvijo ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89), s t.i. obveznimi enotnimi kazalci predpisano, da se mora v vsakem občinskem prostorskem planu opredeliti tudi funkcija naselij v omrežju naselij, glede na oskrbne in storitvene dejavnosti (lokalno oskrbno središče, pomembnejše lokalno središče, središče občinskega pomena, središče regionalnega pomena, središče širšega regionalnega pomena in središče republiškega pomena), glede na proizvodne dejavnosti (naselja z monostrukturno dejavnostjo, naselja z 2-3 industrijskimi obrati, središča z večjimi industrijskimi obrati ter pomembnejše, večje in veliko industrijsko središče) in druga naselja (naselja z nad 50%, z 20 do 50%, z 10 do 20% in z manj kot 10% kmečkega prebivalstva). Vendar tudi tovrstno razvrščanje ni imelo na razvoj naselij prav nobenega vpliva. Kot znano, se naselje ne razvija zato, ker bi bilo uvrščeno v neki "rang" ali bi imelo določen naziv, ampak iz popolnoma drugih vzrokov.

Nobeno naselje torej ne nastane z ustanovitvenim aktom, ampak z zgraditvijo hiš oziroma stavb in njihovim evidentiranjem, v skladu s posebnimi predpisi (navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih številk; Uradni list SRS, št. 11/80). Vsako naselje (in tudi mesto, trg, industrijsko, rudarsko naselje in podobno) pa dobi konkretno ime, ko o tem z ustreznim sklepom odloči občinski svet oziroma sprejme konkretni akt. Naselje, ki je večje urbano naselje in ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij in če ima več kot 3.000 prebivalcev, pa lahko na podlagi 15.a člena zakona o lokalni samoupravi (ZLS) dobi status mesta z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije. Pridobitev statusa mesta pa ima za prejšnje "navadno" naselje pomembne posledice, saj je že s prvim odstavkom 16. člena ZLS določeno, da se "na območju mesta, zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja ustanovi mestna občina". Mestna občina pa ima, kot znano, tudi po Ustavi Republike Slovenije, glede na druge oblike samoupravnih lokalnih skupnosti, poseben status. Mestna občina namreč opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest (drugi odstavek 141. člena Ustave).

Ne glede na navedeno pa iz določb prvega odstavka 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (ZIENUS) prav nikjer ne izhaja, da občinski svet določenega naselja, ki se sedaj imenuje "XYZ", ne bi preimenoval v "TRG XYZ". Pri takšnem preimenovanju pa velja upoštevati določene posledice finančne narave, ki bi za prebivalce takšnega naselja nastale, saj bi morali zamenjati osebne dokumente, ter za občinski proračun, zaradi zamenjave hišnih številk, kolikor v takšnem naselju še ni bil uveden ulični sistem.

Dodati pa še velja tudi, da je ne dolgo tega Državni zbor Republike Slovenije, na podlagi zakona o lokalni samoupravi (ZLS) izdal sklep, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00).

15.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.