Zakon o davkih občanov

Zakonodaja se spreminja. Veljavnost zakona in morebitne spremembe preverite v Registru predpisov RS.

Zakon o davkih občanov (ZDO)

I. VRSTE DAVKOV
1. člen

(29. člen - SRS 36-1922/1988)

Vrste davkov po tem zakonu so:

1. davek na dediščine in darila;

2. davek od premoženja;

3. davek na dobitke od iger na srečo.

2. člen

(30. člen - SRS 36-1922/1988)

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

1. Davek na dediščine in darila

3. člen

(144. člen - SRS 36-1922/1988)

Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki v Republiki Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Za premoženje po prejšnjem odstavku se štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega višino poprečne letne čiste plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v razdobju enega leta.

Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dediščine in darila, se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo.

Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.

4. člen

(145. člen - SRS 36-1922/1988)

Višina davka na dediščine in darila se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.

Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo.

Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe pa takrat, ko je darilo sprejeto.

Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju nastane davčna obveznost ob smrti preživljanca.

5. člen

(146. člen - SRS 36-1922/1988)

Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

6. člen

(147. člen - SRS 36-1922/1988)

Davka na dediščine in darila ne plača:

1. dedič ali obdarjenec prvega dednega reda;

2. dedič kateregakoli dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu.

Če obdarjenec prvega dednega reda v dar prejeto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, ki jo je darovalec pridobil na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, proda prej kot v treh letih, se mu davek naknadno odmeri po stopnjah, ki veljajo za drugi dedni red.

Pri plačevanju davka na dediščine in darila so z zavezanci prvega dednega reda izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, ki je zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

7. člen

(148. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

8. člen

(149. člen - SRS 36-1922/1988)

Davka na dediščine in darila ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V zvezi s priznavanjem davčne oprostitve po prejšnjem stavku se gozdna zemljišča istovetijo s kmetijskimi zemljišči. Davka na dediščine tudi ne plača dedič ali obdarjenec - prevzemnik kmečkega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev šteje za kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič ali obdarjenec - kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo.

Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom petih let odtuji, ali se v tem roku preneha z osebnim delom ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu. Mnenje o tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, izda za kmetijske zadeve pristojni občinski upravni organ.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za odtujitve, izvršene na podlagi sporazuma o izročitvi in razdelitvi premoženja po zakonu o dedovanju in tudi ne za odtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu o preživninskem varstvu kmetov.

9. člen

(150. člen - SRS 36-1922/1988)

Stopnje davka na dediščine in darila so za:

a) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)

b) III. dedni red (dedi in babice)

c) vse druge

10. člen

(151. člen - SRS 36-1922/1988)

Zavezanec ne plača davka na dediščine in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povračila odstopi Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti in humanitarnim društvom oziroma njihovim zvezam.

Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejetju zapuščine.

11. člen

(152. člen - SRS 36-1922/1988)

Vrednost vseh daril, ki jih je zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.

12. člen

(153. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila, prek dela, ki bi mu pripadal iz solastništva.

2. Davek od premoženja
14. člen

(156. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo:

1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);

2. prostore za počitek oziroma rekreacijo;

3. plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.

15. člen

(157. člen - SRS 36-1922/1988)

Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je lastnik oziroma uživalec. Zavezanec za davek po 3. točki prejšnjega člena je lastnik tega premoženja, pod pogojem, da ga ne uporablja za opravljanje dejavnosti.

Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

16. člen

(158. člen - SRS 36-1922/1988)

Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki 14. člena tega zakona je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi
občinska skupščina.

Osnova za davek od premoženja iz 1. točke 14. člena tega zakona se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega odstavka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.

Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika.

V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

17. člen

(159. člen - SRS 36-1922/1988)

Stopnja davka od premoženja so za:

a) stavbe

b) prostore za počitek in rekreacijo

c) poslovne prostore

Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

19. člen

(161. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1. od kmetijskih gospodarskih poslopij;

2. od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;

3. od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;

4. od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;

5. od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

20. člen

(162. člen - SRS 36-1922/1988)

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let.

Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik.

Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%.

Doba iz prvega odstavka tega člena se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba za izpolnitev teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.

Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

21. člen

(163. člen - SRS 36-1922/1988)

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu.

Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

22. člen

(164. člen - SRS 36-1922/1988)

Davčna obveznost za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov.

Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

23. člen

(165. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek od premoženja po 3. točki 156. člena tega zakona se plačuje v pavšalnem letnem znesku in znaša za plovne objekte dolžine 8 do 9 metrov 22.685 SIT, za vsak nadaljnji meter dolžine pa se pavšalni letni znesek davka poveča za 8.879 SIT.

Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5%.

3. Davek na dobitke od iger na srečo
25. člen

(167. člen - SRS 36-1922/1988)

Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke), je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek.

26. člen

(168. člen - SRS 36-1922/1988)

Osnova za davek na dobitke je vsak posamezen dobitek od iger na srečo.

Če je dobitek od iger stvar ali storitev, je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet.

27. člen

(169. člen - SRS 36-1922/1988)

Davek na dobitke se ne plačuje od posameznih dobitkov od iger na srečo do vrednosti 35.508 SIT.

28. člen

(170. člen - SRS 36-1922/1988)

Stopnja davka na dobitke je 15%.

II. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV

2. Odmera davkov
32a. člen

(193.a člen)

Zneski iz 150., 159., 165. in 169. člena tega zakona se valorizirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

Valorizirane zneske ugotovi Ministrstvo za finance in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z indeksom iz prejšnjega odstavka se valorizirajo tudi zneski iz 194., 211. in 256. člena tega zakona.