Graditev (star zakon)
NE VELJA VEČ! 1.3.2003 ga je nadomestil Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja graditev objektov ter predpisuje lastnosti gradbenih proizvodov in pogoje za njihovo uporabo.
(2) Graditev objektov po tem zakonu je projektiranje in gradnja.
(3) Določbe tega zakona ne veljajo za objekte in dela, ki se gradijo oziroma izvedejo zaradi pretečih naravnih in drugih nesreč oziroma drugih izrednih dogodkov ali med njimi, da se prepreči njihovo delovanje ali zagotovi zaščita ter odpravljanje njihovih škodljivih posledic.
(4) Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo podzemnih objektov, ki se z uporabo rudarskih metod dela gradijo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin.
2. člen
(1) Objekt po tem zakonu je sam gradbeni objekt, del objekta, ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami in napravami (v nadaljevanju: inštalacije) in opremo, ki služijo objektu oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo inštalacije in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo, oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt.
(2) Gradbeni proizvodi po tem zakonu so tisti gradbeni materiali, iz njih izdelani gradbeni elementi ter drugi izdelki, ki so namenjeni za trajno vgraditev v objekte in je od njih odvisno izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.
3. člen
(1) Gradnja po tem zakonu je gradnja novih objektov ali rekonstrukcija objektov.
(2) Gradnja po tem zakonu obsega pripravljalna dela na gradbiščih, izvajanje gradbenih del, montažo in vgrajevanje strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvajanje zaključnih gradbenih del.
(3) Določbe tega zakona, ki veljajo za gradnjo, se uporabljajo tudi za odstranjevanje ali rušenje objektov.
4. člen
črtan
5. člen
Pripravljalna dela na gradbiščih po tem zakonu so dela in objekti začasnega značaja, ki jih je treba izvesti zaradi gradnje.
6. člen
(1) Rekonstrukcija objektov po tem zakonu je izvedba tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta ali ki lahko vplivajo na okolje ter izvedbo del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira.
(2) Za rekonstrukcijo objekta se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih, komunalnih in telekomunikacijskih objektih in napravah železniškega, cestnega in zračnega prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
6. a člen
(1) Projektiranje je izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje.
(2) Tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov.
7. člen
Z gradnjo se lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja če ni z zakonom določeno drugače.
8. člen
Zgrajeni objekt se lahko začne uporabljati, oziroma s proizvodno-tehnološkim procesom se lahko začne šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje.
II. GRADBENI PROIZVODI IN BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE
8.a člen
(1) Gradbeni proizvodi morajo ob normalnem vzdrževanju v ekonomsko sprejemljivi dobi brez večjih poškodb in prekomerne obrabe prenesti vse vplive normalne rabe in okolja tako, da objekt, v katerega so vgrajeni, ves čas svoje uporabe izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
1. trdnost in stabilnost;
2. varnost pred požarom;
3. higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaščito;
4. varno uporabo objekta;
5. zaščito pred hrupom;
6. varčevanje z energijo in toplotno zaščito.
(2) S tehničnimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da bodo objekti izpolnjevali eno, več ali vse bistvene zahteve iz prejšnjega odstavka.
8.b člen
(1) Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev iz prejšnjega člena morajo novi objekti v javni rabi, ki so zgrajeni po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.
(2) Pri novih stanovanjskih zgradbah z več kot desetimi stanovanji morajo zahtevo iz prejšnjega odstavka izpolnjevati skupni prostori ter najmanj ena desetina vseh stanovanj.
8.c člen
(1) Gradbeni proizvodi morajo biti skladni s tehničnimi predpisi ali pa mora biti zanje izdano tehnično soglasje.
(2) S tehničnimi predpisi se podrobneje določijo tehnične in druge zahteve, ki jim morajo ustrezati gradbeni proizvodi.
(3) S tehničnimi predpisi se določi tudi način ugotavljanja skladnosti gradbenih proizvodov.
(4) Tehnične predpise za gradbene proizvode in objekte izdaja minister, pristojen za graditev.
8.č člen
(1) Skladnost gradbenih proizvodov s tehničnimi predpisi se ugotavlja s preskušanjem, nadzorom nad kontrolo kakovosti in certificiranjem.
(2) Skladnost gradbenih proizvodov se potrdi s certifikatom.
(3) Preskušanje, nadzor nad kontrolo kakovosti in certificiranje izvajajo osebe, ki jih izmed oseb, akreditiranih po zakonu o standardizaciji, določi minister, pristojen za graditev.
(4) Proizvajalec mora izvajati kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov, ki jih proizvaja in o tem voditi ustrezno dokumentacijo.
8.d člen
(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabnosti gradbenega proizvoda za predviden namen.
(2) Tehnično soglasje se lahko izda za proizvode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa, za katere odbor izvedencev meni, da zanje tehnični predpis ne more biti izdan ali za proizvode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
(3) Na zahtevo proizvajalca ali uvoznika gradbenega proizvoda in na predlog odbora izvedencev izda tehnično soglasje minister, pristojen za graditev.
(4) Minister iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.
8.e člen
(1) Minister, pristojen za graditev, imenuje odbor izvedencev, ki opravlja naslednje naloge:
1. predlaga izdajo tehničnega soglasja po določbah prejšnjega člena;
2. sodeluje pri pripravi tehničnih predpisov iz 8. a, 8. c in 8. d člena tega zakona;
3. po odredbi ministra opravlja še druge strokovne naloge.
(2) Odbor izvedencev opravlja svoje naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za graditev.
9. člen do 16. člen
črtani
III. PROJEKTIRANJE IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
17. člen
(1) Projektna dokumentacija obsega:
- idejni projekt;
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- projekt za razpis;
- projekt za izvedbo;
- projekt izvedenih del;
- projekt za etažne lastnike.
18. člen
(1) Projektna dokumentacija, razen idejnega projekta, mora biti izdelana v skladu z lokacijskimi pogoji oziroma s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi, vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi pogoji, pogoji za varstvo okolja ter varstvo naravne in kulturne dediščine, z obrambnimi, zaščitnimi ter drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.
(2) Tehnične rešitve v projektih morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu ter z izsledki znanosti in tehnologije, raziskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij.
18. a člen
Idejni projekt obsega zlasti tehnični opis objekta, opis tehnološkega dela z navedbo opreme in njenimi osnovnimi karakteristikami, opis ukrepov varstva okolja, karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti, prikaz usklajenosti projektne rešitve s pogoji za poseg v prostor, osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idejnih rešitev ter tehnološko shemo in dispozicijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki.
19. člen
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je projektna dokumentacija, ki glede na vrsto objekta obsega enega ali več načrtov iz 27. člena tega zakona in rekapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta.
Projekt za razpis vsebuje načrte, detajle, opise del in ponudbene ter izvedbene pogoje, ki so potrebni za izdelavo ponudbe.
21. člen
Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se gradi objekt.
22. člen
Projekt izvedenih del, ki ga mora investitor predložiti ob tehničnem pregledu, je projekt, ki obsega prikaz vseh morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo.
23. člen
Projekt za etažne lastnike je izvleček iz projekta izvedenih del za posamezne dele stavbe.
24. člen
Minister, pristojen za graditev predpiše podrobnejšo vsebino posameznih projektov.
25. člen
Dejavnost iz 6. a člena tega zakona sme opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: projektivno podjetje).
26. člen
(1) Projektivno podjetje sme pričeti opravljati svojo dejavnost, ko je vpisano v imenik projektivnih podjetij pri inženirski zbornici iz IX. oddelka tega zakona.
(2) Projektivno podjetje dobi ob vpisu v imenik identifikacijsko številko.
(3) Projektivno podjetje mora uporabljati svojo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnih podjetij na vsaki zaključeni sestavini projektne dokumentacije.
(4) Obliko in vsebino enotnega žiga projektivnih podjetij določi inženirska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev.
26.a člen
(1) Projektivno podjetje mora za vsak načrt imenovati odgovornega projektanta.
(2) Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.
(3) Kadar se izdelujeta dva ali več načrtov je treba določiti odgovornega vodjo projekta.
(4) Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije.
(5) Odgovorni projektanti in odgovorni vodje projekta so lahko osebe, ki so vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev pri inženirski zbornici (v nadaljevanju: pooblaščeni inženirji).
26.b člen
(1) V imenik pooblaščenih inženirjev se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: (2) Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov iz 3. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za graditev.
26.c člen
(1) Imenik pooblaščenih inženirjev vsebuje naslednje podatke: (2) Pooblaščeni inženir mora inženirski zbornici sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik v 15 dneh po nastanku spremembe.
26.č člen
(1) Pred vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev mora posameznik predložiti identifikacijsko številko podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju ali potrdilo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da ni v delovnem razmerju.
(2) Posameznik ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev dobi identifikacijsko številko, ki je nanj trajno vezana.
(3) Kadar je posameznik pri projektivnem podjetju v delovnem razmerju, je njegova identifikacijska številka sestavljena iz številke, ki je nanj trajno vezana in identifikacijske številke projektivnega podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju.
(4) Identifikacijsko številko iz prejšnjega odstavka sme pooblaščeni inženir uporabljati samo skupaj z enotnim žigom projektivnega podjetja, drugače pa le, če s tem to podjetje pisno soglaša.
26.d člen
(1) O vpisu in izbrisu iz imenika projektivnih podjetij oziroma imenika pooblaščenih inženirjev odloča organ, določen s statutom inženirske zbornice.
(2) Zoper odločbo o vpisu ali izbrisu iz imenika je dovoljen upravni spor.
26.e člen
(1) Pooblaščeni inženir se izbriše iz imenika:
(2) Projektivno podjetje se izbriše iz imenika, če je izbrisano iz sodnega registra ali če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.
26.f člen
(1) Projektivno podjetje se mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
(2) Projektivno podjetje mora tudi poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij za objekte iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
(3) Kontrolo iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: revizija načrtov gradbenih konstrukcij) mora projektivno podjetje poveriti drugemu projektivnemu podjetju ali ustreznemu visokošolskemu oziroma drugemu javnemu zavodu, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja gradbeništva.
(4) Revizijo načrta gradbenih konstrukcij lahko za projektivno podjetje oziroma zavod iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke, ki ni sodeloval pri izdelavi načrta, ki je predmet revizije, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.
27. člen
(1) Projekti iz 19. do 22. člena tega zakona se sestojijo iz posameznih načrtov.
(2) Vrste načrtov po tem zakonu so: 28. člen
črtan
29. člen
(1) Odgovorni projektant posameznega načrta iz drugega odstavka prejšnjega člena mora imeti naslednji strokovni naslov:
(1) Pri projektiranju je treba upoštevati: (2) Za ukrepe iz prejšnjega odstavka izdajo pristojni organi izvršilne predpise.
31. člen
črtan
32. člen
Projektna dokumentacija, na podlagi katere je zgrajen objekt, se lahko uporabi za gradnjo drugih objektov, če s tem soglaša investitor in projektivna organizacija, ki jo je izdelala.
IV. DOVOLJENJE ZA GRADNJO
33. člen
Objekt se lahko začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo.
33. a člen
(1) Investitorju se na njegovo zahtevo lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo, če zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predloži tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
(2) Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gradbeno dovoljenje, se smiselno uporabljajo tudi za enotno dovoljenje.
34. člen
(1) Gradbeno dovoljenje se daje za celoten objekt ali pa le za njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da tak samostojno uporabljati, če se objekt gradi po delih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko da gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih del, če gre za graditev infrastrukturnih objektov.
35. člen
(1) Gradbeno dovoljenje izda upravna enota.
(2) Ministrstvo, pristojno za graditev izda dovoljenje za objekte, za katere je izdalo lokacijsko dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostor in za objekte, ki so posebnega pomena za obrambo.
36. člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti:
37. člen
(1) Če se gradi objekt tako, da se vanj vgrajujejo standardizirani ali tipski elementi ali deli, ni potrebno, da bi dokumentacija iz 3. alinee prejšnjega člena vsebovala tisti del projektne dokumentacije, na podlagi katere so bili izdelani ti elementi oziroma deli.
(2) Če se gradi več objektov po isti projektni dokumentaciji, velja za projektno dokumentacijo zanje ta dokumentacija, dopolnjena s projektno dokumentacijo, s katero se taki objekti prilagodijo njihovim lokacijam.
(3) Če gre samo za vgraditev in montažo naprav ali opreme, velja za projektno dokumentacijo tista dokumentacija, v kateri je določen način vgraditve in montaže naprav in opreme.
37.a člen
(1) Iz projektne dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, mora biti razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo.
(2) Če se z rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ne spremeni njegov namen ali velikost, se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo izda brez predhodne predložitve lokacijskega dovoljenja.
(3) Zahtevi iz prvega odstavka za objekte zgrajene pred letom 1967 ni treba predložiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
38. člen
črtan
39. člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev oziroma rušenje objekta mora investitor predložiti tudi načrt odstranjevalnih del z njihovim opisom.
40. člen
(1) Pripravljalna dela za gradnjo objekta se izvajajo po gradbenem dovoljenju za ta objekt, ali po gradbenem dovoljenju samo za ta dela.
(2) Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela se izda, če njihov obseg zahteva, da se začno izvajati preden dobi investitor gradbeno dovoljenje za objekt ali za njihov del.
(3) Gradbeno dovoljenje je treba dobiti tudi za gradnjo objektov, ki se štejejo po tem zakonu za pripravljalna dela, če bi gradnja ali uporaba takih objektov lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za promet, sosednje objekte ali okolico, ali če se smejo taki objekti graditi le po določenih urbanističnih, tehničnih in drugih predpisanih pogojih.
41. člen
Preden izda pristojni organ gradbeno dovoljenje, preveri:
42. člen
(1) Gradbeno dovoljenje neha veljati, če se graditev objekta ne začne v roku, ki je v njem določen.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka ne more biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let.
(3) Organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, lahko na zahtevo investitorja podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja, vendar skupaj največ za dve leti.
43. člen
Objekti iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona lahko ostanejo kot stalni objekti potem, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, če investitor v treh mesecih po prenehanju okoliščin vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in pridobi tudi uporabno dovoljenje.
44. člen
(1) Investitor, oziroma lastnik mora ves čas trajanja objekta hraniti projektno dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri je bil zgrajen objekt.
(2) Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, mora hraniti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje izdano, vsaj deset let po izdaji tega dovoljenja.
45. člen
(1) Če se po izdaji gradbenega dovoljenja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, na okolje, na varnost objekta, na večjo porabo energije ali spremembo okoljevarstvenih pogojev mora investitor spremembo projektne dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
(2) Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, izda na podlagi predložene dokumentacije ustrezno odločbo.
(3) Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, zemljišče proda in odstopi od graditve objekta, se sme na zahtevo novega lastnika ali razpolagalca zemljišča oziroma nedograjenega objekta, gradbeno dovoljenje spremeniti, če drugi investitor izkaže, da je pridobil lastninsko pravico ali pravico razpolaganja glede prizadetega zemljišča, oziroma glede nedograjenega objekta.
46. člen
črtan
47. člen
črtan
48. člen
Zakoličba je prenos potrjenega projekta za izdajo gradbenega dovoljenja na teren; izvede se po izdaji gradbenega dovoljenja in pred pričetkom del.
V. GRADNJA
49. člen
(1) Dejavnost iz 3. člena tega zakona lahko opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva, oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi republike Slovenije (v nadaljevanju; izvajalsko podjetje).
(2) Posameznik ali društvo lahko v svoji režiji gradi objekt za lastne potrebe, če površina objekta ne presega 250 m2 koristne površine in če zagotovi strokovno nadzorstvo nad gradnjo po določbah tega zakona.
(3) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije vodita vsaka svoj seznam izvajalskih podjetij iz prvega odstavka.
50. člen
Oseba, ki je registrirana za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, na območju, za katerega je izdelala prostorski izvedbeni akt, ne sme opravljati dejavnosti projektiranja ali gradbene dejavnosti 5 let od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, razen če je bila izbrana na natečaju ali če je bila na javnem razpisu, ki je bil izveden po predpisih o javnih naročilih, izbrana kot najugodnejši ponudnik.
51. člen
(1) Izvajalsko podjetje, ki gradi objekt ali izvaja posamezna dela, mora imenovati odgovornega vodjo del.
(2) Odgovorni vodja del je lahko diplomirani inženir ali inženir ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnji objektov ali posameznik s srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri (v nadaljnjem besedilu: tehnik) z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnji objektov.
(3) Odgovorni vodja del pri gradnji energetskih objektov, pri gradnji pristanišč, letališč, sistema za vodenje zračnega prometa, avtocest, mostov z razpetino nad 15 m, zaklonišč osnovne zaščite ter pri drugih zahtevnih objektih javnega pomena, mora biti pooblaščeni inženir ustrezne stroke z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnji.
(4) Odgovorni vodja del za izvajanje posameznih del na objektu, je lahko tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj.
(5) Program in pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov ter podrobnejša merila za to, kaj se šteje za zahtevne objekte javnega pomena po tem zakonu predpiše minister, pristojen za graditev.
52. člen
Investitor in izvajalsko podjetje morata o gradnji objekta skleniti pismeno pogodbo.
53. člen
črtan
54. člen
črtan
55. člen
črtan
56. člen
Izvajalsko podjetje in oseba iz drugega odstavka 49. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) mora sporočiti pristojni inšpekciji dan, ko namerava začeti z gradnjo objekta in sicer najmanj osem dni pred začetkom del.
57. člen
(1) Izvajalec mora gradbišče označiti ter na njem imeti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.
(2) Izvajalec mora voditi dnevnik o izvajanju del. Če so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih vrst del, mora voditi tudi knjigo obračunskih izmer.
(3) Minister pristojen za graditev, predpiše vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del, ter način označitve gradbišča in objekta.
58. člen
Izvajalec mora:
59. člen
črtan
60. člen
(1) Če izvajalec opazi pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji po kateri gradi objekt, mora nanje nemudoma opozoriti investitorja in projektivno podjetje.
(2) Če investitor, oziroma projektivno podjetje brez odlašanja ne odpravita pomanjkljivosti, na katere sta bila opozorjena, mora izvajalska organizacija sporočiti to organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in pristojnemu inšpekcijskemu organu, kadar gre za pomanjkljivosti, ki nasprotujejo veljavnim predpisom. Če pomanjkljivosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, varnost objekta, okolje, promet ali sosednje objekte, mora tudi ustaviti nadaljnja dela in storiti kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo.
VI. STROKOVNO NADZORSTVO NAD GRADNJO
61. člen
(1) Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo.
(2) Strokovno nadzorstvo obsega predvsem nadzor:
(3) Oseba, ki izvaja strokovno nadzorstvo, mora pravočasno obveščati investitorja o vseh pomanjkljivostih, ki jih ugotovi med gradnjo.
62. člen
črtan
63. člen
(1) Strokovno nadzorstvo iz prejšnjega člena se s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).
(2) Strokovno nadzorstvo nad gradnjo lahko za nadzornika opravlja posameznik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega vodjo del v 51. členu tega zakona.
(3) Strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov iz drugega odstavka 49. člena tega zakona se s pogodbo lahko poveri posamezniku, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
VII. TEHNIČNI PREGLED OBJEKTOV IN UPORABNO DOVOLJENJE
64. člen
(1) Tehnični pregled zgrajenega objekta opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
(2) Po opravljenem tehničnem pregledu izda organ iz prejšnjega odstavka odločbo o tem, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati in ali se smejo vgrajene inštalacije in oprema, ki ne služi objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje (v nadaljnjem besedilu: uporabno dovoljenje).
65. člen
(1) Zahtevo za tehnični pregled mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je objekt zgrajen ali da je zgrajen njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto.
(2) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.
66. člen
(1) Zahteva za tehnični pregled mora vsebovati: ime in vrsto objekta, kraj graditve, številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja z označbo organa, ki ju je izdal, izvajalce, ki so objekt gradili oziroma vgradili inštalacije ali dobavili opremo in projektivna podjetja, ki so izdelala projektno dokumentacijo.
(2) V zahtevi morajo biti navedeni dokazi, potrdila, ocene, certifikati, atesti, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij in opreme, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, o pregledu in merjenjih vodovodnih, ogrevalnih, električnih in drugih inštalacij, o preizkusu pravilnega delovanja inštalacij in opreme, o upoštevanju predpisov sanitarne varnosti, varstva pri delu in varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva okolja ter dokazi o izpolnitvi drugih pogojev, ki so bili predpisani na podlagi tega zakona.
67. člen
(1) Organ iz 64. člena tega zakona imenuje komisijo za tehnični pregled.
(2) V komisiji morajo biti strokovni delavci organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo objekta.
(3) Če je potrebno zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.
(4) Odločbo o imenovanju komisije za tehnični pregled je treba poslati investitorju; ta mora pravočasno obvestiti vsa projektivna podjetja, izvajalce in nadzornike ter dobavitelje glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta, ter predstavnike organov in organizacij, ki so izdali soglasje.
68. člen
(1) Investitor in izvajalec, ki je zgradil objekt, morata na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, zlasti pa:
(2) Za objekt, za katerega je bila skladno z zakonom izvedena presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno soglasje, mora investitor oziroma izvajalec na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji tudi dokazilo o skladnosti izvedenih del s sestavinami projekta, ki so bile predmet presoje vplivov na okolje.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je sestavina predloženih navodil za obratovanje in vzdrževanje objekta tudi program obratovalnega monitoringa po določbah zakona o varstvu okolja.
69. člen
Pri tehničnem pregledu sodelujejo s pisnim pooblastilom predstavniki investitorja, nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji.
70. člen
S tehničnim pregledom se ugotovi:
70.a člen
(1) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja izdanega pred 27.11.1984, mora vlagatelj poleg razpoložljivih listin iz drugega odstavka 66. člena tega zakona predložiti:
(2) Na tehničnem pregledu komisija presodi skladnost objekta z zahtevami iz 8. a člena in skladnost objekta z gradbenim dovoljenjem.
(3) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967, mora vlagatelj predložiti dokaz iz prvega odstavka 37. a člena tega zakona in geodetski načrt zemljišča, na katerem je objekt zgrajen.
71. člen
(1) Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje, ali odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da je treba objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedne objekte ali okolje.
(2) Poskusno obratovanje objekta ali dela objekta, ki predstavlja tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto je obvezno, kadar brez njega ni mogoče ugotoviti skladnosti zgrajenega objekta z okoljevarstvenimi predpisi.
(3) Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.
72. člen
(1) Zoper odločbo iz prejšnjega člena se poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri gradnji.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je organ prve stopnje odredil, da je treba podreti oziroma odstraniti objekt ali njegove posamezne dele, če je bila odločba izdana zato, ker so bili ogroženi varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje, če se nevarnost ne da drugače odvrniti in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
73. člen
(1) Če se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se opravi ponovno tehnični pregled.
(2) Po ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezni član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti, ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo.
74. člen
(1) Zgrajeni objekt ali njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da tak samostojno uporabljati, ter objekti pripravljalnih del, zgrajenih s posebnim gradbenim dovoljenjem, se smejo uporabljati, oziroma pustiti v obratovanje šele, ko je izdano uporabno dovoljenje.
(2) Uporabno dovoljenje se ne izda v primeru, ko po določbah tega zakona ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(3) Organ, ki izda uporabno dovoljenje, lahko njegovo izdajo veže na pogoj, da se prej odstranijo objekti, ki so bili zgrajeni kot pripravljalna dela za zgraditev objekta.
75. člen
(1) S poskusnim obratovanjem se preizkuša delovanje vgrajenih inštalacij in opreme ter ugotavlja kvaliteta opravljenih del in vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in ali doseženi parametri tehnološkega procesa zagotavljajo varne delovne razmere in ne presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.
(2) Investitor mora najmanj osem dni pred pričetkom poskusnega obratovanja sporočiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in pristojnim inšpekcijam, da namerava pričeti s poskusnim obratovanjem.
(3) Po opravljenem poskusnem obratovanju se na predlog investitorja opravi ponoven tehnični pregled in izda uporabno dovoljenje.
VIII. IZROČITEV ZGRAJENEGA OBJEKTA
76. člen
Investitor in izvajalsko podjetje, ki je objekt zgradilo, oziroma na njem izvajalo kakšna dela, morata v 60 dneh od dneva, ko prejmeta odločbo, da se sme objekt uporabljati, opraviti prevzem in dokončen obračun objekta oziroma del, če ni v pogodbi drugače določeno.
IX. INŽENIRSKA ZBORNICA
76.a člen
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov ter varstva tretjih oseb se inženirji, ki delajo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju ter drugi inženirji, če tako določa zakon, združujejo v inženirsko zbornico z imenom Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica)
(2) Zbornica je pravna oseba.
(3) Najvišji organ zbornice je skupščina. V skupščini morajo biti enakopravno in enakovredno zastopane vse stroke, ki so združene v zbornici.
(4) Skupščina sprejme statut zbornice. K statutu daje soglasje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada).
(5) S statutom se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice ter pristojnosti skupščine in drugih organov zbornice.
76.b člen
(1) Zbornica skrbi za strokovni razvoj gradnje, projektiranja in urbanističnega načrtovanja, zagotavlja skupne pogoje za delo svojih članov in zastopa njihove interese ter izvaja strokovno nadzorstvo nad delom svojih članov.
(2) Zbornica opravlja zlasti tele naloge: (3) Naloge iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka opravlja zbornica kot javna pooblastila.
76.c člen
Sredstva za poslovanje zbornice se zagotavljajo: 76.č člen
(1) V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.
(2) Predsednika in člane disciplinskih organov iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina zbornice.
(3) Izvoljeni ne morejo opravljati drugih funkcij v organih zbornice.
76.d člen
(1) Pristojni organ zbornice določi dejanja, ki pomenijo kršitev pravil stroke.
(2) V disciplinskem postopku se lahko izrečejo naslednji ukrepi: opomin, izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev in izključitev iz zbornice.
(3) Izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev se sme izreči za hujše kršitve pravil stroke, s katerimi je kršitelj ogrozil varnost ljudi ali povzročil večjo materialno škodo. Ukrep se lahko izreče največ za pet let.
(4) Če je uveden postopek zaradi kršitve, za katero se lahko izreče izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev, disciplinski organ lahko izreče začasen izbris do konca disciplinskega postopka, vendar največ za eno leto.
76.e člen
(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.
(2) V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov.
(3) Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi.
(4) Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče.
(5) Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.
(6) Odločbe disciplinskih organov zbornice so izvršljive.
(7) Natančnejše določbe o disciplinskih organih in disciplinskem postopku določi statut zbornice.
77. člen - 87. člen
črtani
X. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
88. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega in drugih zakonov, ki urejajo graditev izvajajo inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za graditev (v nadaljevanju: inšpektor za graditev) oziroma inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za gradbeništvo (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektor).
89. člen
Inšpektor za graditev nadzoruje zlasti:
90. člen
Gradbeni inšpektor nadzoruje ali se gradbeni proizvodi in gradbene konstrukcije izdelujejo v skladu s tehničnimi predpisi.
91. člen
(1) Inšpektor za graditev z odločbo: (2) V primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka inšpektor za graditev odredi, da se gradbeni proizvodi začasno odvzamejo.
91.a člen
Gradbeni inšpektor z odločbo ustavi proizvodnjo gradbenih proizvodov, ki se izdelujejo v nasprotju z zahtevami tehničnih predpisov ter odredi, da se proizvodi začasno odvzamejo.
92. člen
(1) Inšpektor za graditev in gradbeni inšpektor lahko odločata brez zaslišanja strank.
(2) Če obstoji neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte ali za okolje, inšpektor odredi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, kar mora v odločbi posebej utemeljiti.
93. člen
Inšpektor za graditev in gradbeni inšpektor morata imeti naziv diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir arhitekture, najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
94. člen
(1) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor: (2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
95. člen
(1) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje projektivno podjetje: (2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
96. člen
(1) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če gradi kljub temu, da nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (prvi odstavek 49. člena);
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
97. člen
(1) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalsko podjetje: (2) Gradbeni proizvodi iz 2. točke prejšnjega odstavka se odvzamejo in uničijo.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
98. člen
(1) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje proizvajalec gradbenih proizvodov, če proizvaja gradbene proizvode, ki niso skladni s tehničnimi predpisi (prvi odstavek 8. c člena).
(2) Gradbeni proizvodi iz prejšnjega odstavka se odvzamejo in uničijo.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
99. člen
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik: 100. člen
(1) Z denarno kaznijo od 400.000 do 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba društva, ki stori dejanje iz prejšnjega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100.a člen
(1) Zbornica se ustanovi in začne poslovati, ko najmanj 30 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščene inženirje, na ustanovnem zboru sprejme akt o ustanovitvi in statut in, ko da nanj soglasje Vlada.
(2) Statut in soglasje Vlade se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije.
100.b člen
Zbornica vzpostavi imenik projektivnih podjetij in pooblaščenih inženirjev v 12 mesecih po objavi soglasja Vlade k statutu zbornice.
100.c člen
(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost projektiranja, inženiringa, svetovalnega inženiringa ali gradbeno dejavnost, morajo ustanovitvene in druge akte uskladiti z določbami tega zakona v 9 mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Osebe, ki opravljajo dejavnost iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register oziroma so priglašene pri upravi za javne prihodke, še 15 mesecev po objavi soglasja Vlade k statutu inženirske zbornice.
100.č člen
Gradbeni inštitut ZRMK izroči knjigo izpitov in druge evidence o izpitih inženirski zbornici v 1 mesecu po objavi soglasja Vlade k statutu zbornice.
100.d člen
Določba tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka 36. člena tega zakona se začne uporabljati 15 mesecev po objavi soglasja Vlade k statutu inženirske zbornice.
100.e člen
(1) Šteje se, da diplomirani inženirji, z najmanj tri leta delovnih izkušenj in inženirji z najmanj deset let delovnih izkušenj, ki imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter opravljen strokovni izpit po dosedanjih predpisih o graditvi objektov, izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega inženirja po tem zakonu do končne odločitve o njihovem članstvu v zbornici, če po prejemu obvestila zbornice o vpisovanju v njeno članstvo, vložijo zahtevo za vpis v roku, ki ga v obvestilu določi zbornica.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena so kot pooblaščeni inženirji usposobljeni za tisto vrsto projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja, oziroma za vodenje del pri tisti vrsti gradnje oziroma za strokovno nadzorstvo nad tisto vrsto gradnje, za katero so opravili posebni del strokovnega izpita po dosedanjih predpisih o graditvi objektov.
(3) Šteje se, da tudi tehnik ali inženir, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) ali je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu s 79. členom navedenega zakona, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če po tem, ko inženirska zbornica vzpostavi posebni imenik odgovornih projektantov in objavi začetek vpisovanja vanj, vloži zahtevo za vpis v roku treh mesecev po tej objavi in se v ta imenik tudi vpiše ter v roku petih let po vpisu opravi strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni izpit za projektanta).
(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na imenik in strokovne izpite pooblaščenih inženirjev, se smiselno uporabljajo tudi za posebni imenik odgovornih projektantov in dopolnilne izpite za projektante po tem členu, če ni s tem členom določeno drugače.
(5) Zahtevi za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov mora tehnik oziroma inženir predložiti dokaz, da je opravil strokovni izpit pred 9. novembrom 1996.
(6) Tehnik oziroma inženir, ki v predpisanem roku ne vloži zahteve za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov ali če je njegova sicer pravočasno vložena zahteva za vpis pravnomočno zavrnjena ali če se ga izbriše iz tega imenika, ker ni opravil dopolnilnega izpita za projektanta, izgubi pravico nastopati kot odgovorni projektant.
(7) Šteje se, da tudi tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po drugem odstavku 51. člena tega zakona.
(8) Tehnik, ki je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka in ima z dnem uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj, lahko ne glede na določbe tretjega odstavka 51. člena tega zakona nastopa tudi kot odgovorni vodja del pri gradnji zahtevnih objektov.
100.f člen
Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o strokovnih izpitih, pridobljenim v Republiki Sloveniji.
100.g člen
(1) Izvršilne predpise iz 24. člena, drugega odstavka 26. b člena, petega odstavka 51. člena in tretjega odstavka 57. člena tega zakona izda minister, pristojen za graditev najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se projektna dokumentacija izdeluje, strokovni izpiti opravljajo, dnevniki o izvajanju del vodijo in gradbišča označujejo po sedanjih predpisih.
100.h člen
(1) Začeti postopki za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Inšpekcijski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Inšpektorji za graditev in gradbeni inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 93. člena tega zakona, lahko opravljajo inšpekcijske naloge najdalj pet let po uveljavitvi tega zakona, če imajo opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
100.i člen
(1) Ukrep iz 3. točke prvega odstavka 91. člena tega zakona se uporablja za objekte, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona.
(2) Po 1.1.1998 se ukrep iz 3. točke prvega odstavka 91. člena tega zakona uporablja za vse objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona, razen družinskih stanovanjskih in počitniških hiš.
100.j člen
Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe ter objekti s področja zaščite in reševanja, ki so z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo ter zaščito, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
101. člen do 107. člen
črtani
108. člen
(1) Z uveljavitvijo zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) so prenehali veljati:
(2) Z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96) preneha veljati zakon o zagotovitvi sredstev za graditev objektov (Uradni list SRS, št. 18/85 in 29/86).
(3) Z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96), preneha veljati pravilnik o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Uradni list SRS, št. 27/85).
108.a člen
Z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96) se za predpise o urejanju prostora štejeta zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/94 in 71/93), za dejavnost urbanističnega načrtovanja pa izdelovanje strokovnih podlag za prostorske plane, osnutkov prostorskih izvedbenih aktov in lokacijske dokumentacije.
Prehodne določbe ZGO-C (5.člen)
(1) Inženirska zbornica je dolžna uskladiti Statut Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 7/97 in 11/98) ter druge svoje akte z določbami tega zakona najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Inženirska zbornica je dolžna vzpostaviti posebni imenik odgovornih projektantov in objaviti rok za začetek vpisovanja najpozneje v treh mesecih po objavi soglasja Vlade Republike Slovenije k usklajenemu statutu iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za graditev.
(3) Minister, pristojen za graditev izda izvršilne predpise zaradi uskladitve s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
1. da ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji;
2. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir oziroma inženir ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije;
3. da ima pri inženirski zbornici opravljen strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena tega zakona;
4. da ima diplomirani inženir najmanj tri leta delovnih izkušenj, inženir pa najmanj deset let delovnih izkušenj;
5. da je član inženirske zbornice.
1. ime in priimek;
2. rojstne podatke;
3. stalno bivališče;
4. strokovni in znanstveni naslov;
5. podatke o specialističnih znanjih;
6. podatke o opravljenem strokovnem izpitu;
7. identifikacijsko številko;
8. podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih.
1. načrti arhitekture;
2. načrti krajinske arhitekture;
3. načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti;
4. načrti strojnih inštalacij;
5. načrti električnih inštalacij;
6. načrti tehnologije;
7. načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte;
8. drugi načrti za gradnjo objektov.
1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, pogoje investicijskega programa, oziroma projektne naloge, zahteve določene z lokacijskim dovoljenjem, pogoje iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij, tehnične normative, predpise in standarde predpisane za posamezne objekte ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev objektov;
2. ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varstvo pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, kakor tudi ukrepe ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir;
3. smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti in tehnologije;
4. realne stroške za material, gradnjo, obrtniška in instalacijska dela ter tehnološke postopke pri izdelavi popisov del in predračuna;
5. ukrepe za varstvo objekta, ki bo zgrajen na potresnem ali poplavnem območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju;
6. ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in zaščito ter druge potrebne ukrepe za zaščito in reševanje;
7. rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objektov.
1. sprejme pravila dobre prakse gradnje, projektiranja, urbanističnega načrtovanja ter druga pravila za delo svojih članov;
2. sprejme pravila o tehničnih vsebinah natečajev, ki zagotavljajo enake pogoje udeležbe in enakopravnost vseh udeležencev natečaja;
3. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik projektivnih podjetij ter imenik pooblaščenih inženirjev in druge evidence, ki jih določa ta zakon;
4. zagotavlja izvajanje strokovnih izpitov po določbah tega zakona;
5. skrbi za izobraževanje članov in sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih programov;
6. določa višino članarine svojih članov;
7. vodi disciplinske postopke proti svojim članom in izreka ukrepe;
8. s soglasjem Vlade določa minimalne tarifne pogoje, ki zagotavljajo potrebno kvaliteto in nadzira njihovo upoštevanje.
1. s članarino in drugimi prispevki njenih članov;
2. z dotacijami;
3. iz sredstev od plačanih denarnih kazni.
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja:
3. prepove uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, če investitor oziroma lastnik v roku, ki mu je bil določen, ne pridobi uporabnega dovoljenja;
4. odredi odstranitev oziroma porušitev objekta, če se ugotovijo take pomanjkljivosti ali nepravilnosti, da pomeni to nevarnost za stabilnost objekta, za varnost objekta pred požarom in za varnost življenja ali zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov ali okolja, pa teh pomanjkljivosti in nepravilnosti ni mogoče odpraviti;
5. prepove vgrajevanje gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu;
6. odredi lastniku objekta, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, če objekt ogroža varnost ljudi in okolice. Če lastnik v roku, ki je določen, del ne izvede, inšpektor odredi, da vzdrževalna dela na stroške lastnika izvede občina, na katere območju se objekt nahaja.
1. če poveri gradnjo osebi, ki nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (prvi odstavek 49. člena);
2. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad gradnjo (prvi odstavek 61. člena);
3. če poveri strokovno nadzorstvo nad gradnjo osebi, ki nadzorstva ne sme izvajati (63. člen);
4. če uporablja ali da v uporabo ali obratovanje objekt, za katerega ni izdano uporabno dovoljenje (prvi odstavek 74. člena).
1. če pri izdelavi projektne dokumentacije ne upošteva, da morajo objekti, ki so namenjeni javni rabi, funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir (prvi odstavek 8. b člena);
2. če pri projektiranju stanovanjskih zgradb z več kot desetimi stanovanji ne upošteva, da morajo skupni prostori in vsaj ena desetina stanovanj, funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir (drugi odstavek 8. b člena);
3. če pri izdelavi projektne dokumentacije ne ravna po 18. in 30. členu tega zakona;
4. če kot odgovornega projektanta imenuje osebo, ki nima ustreznega strokovnega naslova (29. člen);
5. če izdeluje projektno dokumentacijo za objekt, ki bo zgrajen na območju, na katerem ne sme projektirati (50. člen).
1. če gradi brez gradbenega dovoljenja (33. člen);
2. če vgrajuje gradbene proizvode, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu (prvi odstavek 8. c člena);
3. če ne imenuje odgovornega vodje del (prvi odstavek 51. člena);
4. če kot odgovornega vodjo del imenuje osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 51. člena;
5. če inšpektorju za graditev v roku, ki je določen v 56. členu tega zakona, ne sporoči dneva, ko bo pričelo graditi;
6. če ne vodi dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, kadar je ta predpisana (prvi odstavek 57. člena);
7. če ne označi gradbišča ali na gradbišču nima gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije (drugi odstavek 57. člena);
8. če pri gradnji ne ravna v skladu z 58. členom tega zakona.
1. če v lastni režiji gradi objekt, ki ga ne potrebuje za lastne potrebe, ali če v lastni režiji gradi objekt, ki ga sicer potrebuje za lastne potrebe, njegova površina pa presega 250 m2 koristne površine ali če gradnjo poveri osebi, ki nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (2. odstavek 49. člena);
2. če inšpektorju za graditev v roku, ki je določen v 56. členu tega zakona, ne sporoči dneva, ko bo pričela graditi;
3. če ne označi gradbišča ali na gradbišču nima gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije (drugi odstavek 57. člena);
4. če gradi brez gradbenega dovoljenja (33. člen);
5. če pri gradnji ne ravna v skladu z 58. členom tega zakona;
6. če uporablja ali da v uporabo ali obratovanje objekt, za katerega ni izdano uporabno dovoljenje (prvi odstavek 74. člena).