Uveljavitev prostorskega plana

Ali dobi zemljišče status nezazidanega stavbnega zemljišča v trenutku uveljavitve prostorskega plana?

(NN)

ODGOVOR:

V skladu z določbami zakona o urejanju prostora (ZUreP) mora biti razmejitev v rabi prostora in s tem povezan status zemljišč (kmetijska, gozdna, vodna, stavbna - zazidana in nezazidana) dokončno določena v prostorskem planu. S tem, ko prostorski plan opredeli območje nezazidanega stavbnega zemljišča, seveda le na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, saj ga drugod ne more, se stanje na do tedaj kmetijskem zemljišču ali gozdu še ni nič spremenilo. Prostorski plan namreč določi namensko rabo prostora, torej določi nekaj, kar naj bi šele bilo, v bližnji ali daljni prihodnosti. Opredelitev v prostorskem planu pomeni le to, da je na določenem območju predvidena spremenjena raba zemljišč - gradnja za določen namen, kadar pač bo. Da je kmetijsko zemljišče tudi po sprejetju prostorskega plana, ki opredeli nezazidano stavbno zemljišče, in tudi po sprejetju prostorskega izvedbenega akta, še vedno zemljišče na katerem se (še vedno) kmetuje, kažejo tudi tiste določbe ZKZ, ki urejajo obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, vendar ne na način, kot to v dopisu navajate. S prostorskim planom določeni (predvideni) namen rabe prostora, kar je sinonim za predvideno namembnost, je nekaj povsem drugega kot sedanja namembnost (sedanja raba).

Če je torej s planom ali projektom nekaj namenjeno, je torej to predvideno. Da je nekaj s prostorskim planom predvideno (namenjeno), to ne more pomeniti, da to že kar je. Zato ne gre enačiti določb prvega in drugega odstavka 2. člena ZSZ. Za razliko na prvi odstavek 2. člena ZSZ, s katerim je določeno, da tam, kjer je nekaj s prostorskim planom, v konkretnem primeru zemljiška parcela, namenjeno (predvideno) za graditev in se zato to imenuje "nezazidano stavbno zemljišče", drug odstavek istega člena ureja nekaj, kar že je, torej da je zazidano stavbno zemljišče le takšna zemljiška parcela, na kateri je objekt zgrajen, torej zemljišče, na katerem ni več poljščin (ali gozda), ampak zemljišča, na katerem objekt že stoji. Zato je potrebno ugotovitve, da naj bi se "lastninske in druge pravice na stavbnih zemljiščih" ne mogle izvrševati v skladu z njihovim namenom, oceniti kot zmotne. Zemljišča, ki so po določbah ZSZ stavbna, imajo namreč lahko status zazidanega ali status nezazidanega stavbnega zemljišča. Lastnik zemljišča, na katerem je tudi po uveljavitvi prostorskega plana, s katerim je za takšno zemljišče opredeljen status nezazidanega stavbnega zemljišča, še vedno nemoteno rastejo travinje, trte, drevje oziroma so poljščine ali gozd, torej ne more svojih travinj, trt, trstičja, koruze, drevja in drugih poljščin enačiti z objektom, ki bi na njegovem zemljišču moral biti zgrajen, da bi pridobilo status zazidanega stavbnega zemljišča.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.