Tlakovanje javnih površin
VPRAŠANJE:Kdo da soglasje, da se javne površine (trg) tlakujejo z gladkim marmorjem in kdo je odgovoren za zdrs oziroma poškodbe ljudi na tako tlakovanih površinah?
(NN)
ODGOVOR:
Tlakovanje javne površine in nato njeno vzdrževanje sodi po določbah uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti med splošna gradbena dela pri nizkih gradnjah (zunanja ureditev), torej med dela, za katera je treba po predpisih o urejanju prostora in naselij ter graditve objektov pred začetkom del pridobiti z zakonom predpisano dovoljenje. Če gre pri tlakovanju za takšna dela, ki po določbah zakona o graditvi objektov (ZGO) predstavljajo gradnjo, je treba pred začetkom del pridobiti gradbeno dovoljenje, ko pa so dela končana oziroma pred začetkom uporabljanja pa je treba pridobiti (na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda) še uporabno dovoljenje. Če pa gre za manj zahtevna dela, za katere po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) zadostuje priglasitev, pa je treba pred začetkom takšnih del pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del.
Ker vsa zgoraj cit. dovoljenja, kot je že dolgo časa znano, izdaja tista upravna enota, na katere območju leži zemljišče, torej v zvezi s prvo navedenim vprašanjem odgovarjamo, da se tudi dela, o katerih je govora, ne morejo začeti kar na podlagi nekega soglasja. Pred izdajo dovoljenja je pristojni upravni organ dolžan preveriti ali so nameravana dela v skladu s prostorskimi akti, ki urejajo zadevno območje, pred sprejetjem zahteve za izdajo pa tudi ali ima investitor, ki namerava posegati v prostor, v konkretnem primeru, urediti trg, pravico graditi na določenem zemljišču (trgu) oziroma drugače posegati v prostor. Pripravljavec ustrezne tehnične oziroma projektne dokumentacije, na podlagi katere se bodo dela izvedla (projektant), je dolžan pri projektu upoštevati vse veljavne normative in standarde, ki se nanašajo na izpolnjevanje bistvenih tehničnih in drugih zahtev, to je v konkretnem primeru trga, med drugim tudi, da bo njegova uporaba varna, izbran material pa takšen, kot je to predpisano, med drugim tudi iz zgodovinskih razlogov, če je npr. trg v zgodovinskem jedru in je to z ustreznim občinskim predpisom določeno. Izvajalec del pa je dolžan izvesti dela v skladu s projektom, po tehničnih predpisih, standardih in normativih, ki veljajo za graditev konkretne vrste (trga). Vse cit. namreč jasno izhaja ne le iz določb prej navedenih predpisov s področja urejanja prostora in naselij in graditve objektov, ampak posredno tudi iz predpisov o obligacijskih razmerjih (ZOR, pogodba za projektiranje in gradbena pogodba).
Na drugi del vprašanja, kdo je odgovoren za morebitne poškodbe, npr. zaradi zdrsa in podobno, je glede na zgoraj cit. mogoče odgovoriti, da tisti udeleženec pri gradnji (projektant, izvajalec, nadzornik), ki prej navedenih obveznosti npr. pri opravljanju svoje dejavnosti ni upošteval oziroma svojega posla ni vestno oziroma po pravilih stroke izvedel, lahko pa tudi lastnik trga, če po njegovi ureditvi npr. ne bi ustrezno (po)skrbel za njegovo redno vzdrževanje, torej odgovornost projektanta in izvajalca po ZOR, člen 644. Ker pa prejšnjem primeru “tretji” ni zaobsežen, v obravnavanem primeru pa gre za t.i. “zunanje” razmere, bi bilo potrebno tu uporabljati tudi 207.člen ZOR, solidarna odgovornost obeh, toda to le za čas dela (v zvezi z izvajanjem del), po končanih delih (izročitev – primopredaja, prehod nevarnosti, itd.) pa velja splošna določa člena 154/I (kdo komu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti), pri nevarnih stvareh, kar pa po judikaturi gladek marmor vsekakor ne more biti, pa (odvisno od konkretnih okoliščin, glede na “stvar” in nastalo škodo) pa veljajo strožje določbe po ZOR, to je člena 173 in 174, pri čemer pa, čeprav bi šlo za “nevarno” stvar, je lahko tudi pešec sam (delno) odgovoren za škodo (poškodbo), npr. zaradi neprimerne obutve.
Ne glede na zgoraj pojasnjeno pa je potrebno dodati še, da sta oba, torej tisti, ki je odgovoren (torej tudi imetnik nevarne stvari, ZOR člen 174) ali povzročitelj (člen 154/I) dolžna poravnati škodo takoj (zastaranje začne teči z nastankom škode), samo v primeru spora odloča o škodnih zadevah sodišče.
Lahko pa bi bili zaradi tega, ker posameznih dejanj udeležencev (pri gradnji) ne bi bilo mogoče razločevati, vsi prej navedeni udeleženci pri takšni gradnji oziroma izvedbi del odgovorni solidarno. Seveda pa lahko takšno odgovornost, če do škodnega dogodka oziroma zahteve pride, lahko ugotavlja le sodišče (v konkretnem tožbenem odškodninskem postopku).
14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.