Pogoji za pooblaščene inženirje

Ali univerzitetni profesor lahko izpolnjuje pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in ali obstajajo, glede na določbe pravilnika o izpitih, zanje določene olajšave pri opravljanju strokovnih izpitov?

(NN)

ODGOVOR:

V tej zvezi velja tudi pojasniti, da bi lahko določene "olajšave" opredelil le zakon, ne pa izvršilni predpis. Vsak izvršilni predpisi, to je tudi pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98), ki velja od 23.5.1998, mora namreč temeljiti v zakonu. S prvim odstavkom 26.b člena zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) pa ni nikjer določeno, da bi se lahko vpisal v imenik pooblaščenih inženirjev, kdor nima opravljenega strokovnega izpita in kdor nima dovolj let delovnih izkušenj. Zato tudi navedeni pravilnik o izpitih, ki temelji v drugem odstavku 26.b člena ZGO, ne more urejati različnih programov in različnih načinov opravljanja strokovnih izpitov za le določene osebe zgolj zato, ker so zaposlene na visokošolskih zavodih ali univerzi. Z obravnavanim pravilnikom oziroma 3. členom je zato jasno določeno, da je program splošnega dela izpita enak za vse kandidate, program posebnega dela pa prilagojen stopnji strokovne izobrazbe in delom ter nalogam, ki jih kandidati opravljajo, seveda pri opravljanju inženirskih storitev. Katere stroke inženirskih storitev, na katerih področju opravljajo kandidati posebni del izpita, pa obravnavani pravilnik tudi jasno opredeljuje z drugim odstavkom 6. člena.

Pri tem velja še dodati, da opravljanje razvojnega in svetovalnega dela ni mogoče kar avtomatsko šteti za projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje. To pomeni, da tudi delo univerzitetnega profesorja ni mogoče enačiti z opravljanjem inženirskih storitev. Navedeno je mogoče utemeljiti tudi z naslednjim: s prvim odstavkom 1. člena zakona o visokem šolstvu (ZVŠ, Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 67/93) je nedvoumno določeno, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja. Določbe ZVŠ so torej zlasti organizacijske narave. Tudi sicer v nadaljevanju ureja ZVŠ le okvire vsebin in pogojev opravljanja visokošolske dejavnosti. Podrobnejši pogoji in vsebine opravljanja visokošolske dejavnosti so namreč urejene šele z ustreznimi določbami odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdlPULj, Uradni list RS, št. 82/94), ki ga je na podlagi 86. člena ZVŠ sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21.12.1994. Med drugim je že s prvim odstavkom 5. člena OdlPULj nedvoumno določeno, da univerza lahko v okviru svoje dejavnosti in dejavnosti članic ter ob predhodnem soglasju ustanovitelja, ustanovi zavod, fundacijo, sklad, gospodarsko družbo ali drugo pravno osebo, torej tudi projektivno podjetje iz 25. člena ZGO. S 25. členom ZGO je namreč določeno, da dejavnost projektiranja in z njim povezanega svetovanja sme opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost pri pristojni davčni upravi. Seveda pa mora tudi takšno (univerzitetno) projektivno podjetje, ko projektira, za posamezne načrte imenovati odgovorne projektante, za celotni projekt pa odgovornega vodjo projekta. Te osebe pa morajo seveda biti vpisane, tako kot to velja tudi za druga projektivna podjetja, v imenik pooblaščenih inženirjev.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.