Definicija rekonstrukcije in nadomestnih objektov

Kaj je to rekonstrukcija objekta, ker da to iz zakona o graditvi objektov ni razvidno in kaj so nadomestni objekti?

(NN)

ODGOVOR:

Trditev, da iz določb zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96 in 45/99) ni razvidno, kaj je rekonstrukcija objektov, ne drži. Spregledalo se je namreč, da 6. člen ZGO določa, kaj je rekonstrukcija objektov po tem zakonu. Za rekonstrukcijo objektov po tem zakonu, torej po ZGO, se šteje le izvedba tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta ali ki lahko vplivajo na okolje ter izvedbo del, s katerimi se menjajo pogoji, po katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira. Če se torej, zaradi izvedbe določenih del, spremeni namembnost objektov, bo potrebno pridobiti pred gradbenim dovoljenjem še (pravnomočno) lokacijsko dovoljenje ali pa enotno dovoljenje za gradnjo (v skladu s 33.a členom ZGO).

V zvezi z vašimi vprašanji o t.i. nadomestnih objektih pa je potrebno pojasniti, da obstoječi predpisi s področja urejanja prostora in graditve ne poznajo pojma "nadomestna gradnja". Tudi ti. nadomestna gradnja je novogradnja, sicer z določenimi pogoji, v sklopu katere je potrebno opraviti gradbena dela, krovska dela, inštalacijska dela in zaključna dela. Zato je potrebno tudi za takšno gradnjo pridobiti vsa takšna dovoljenja, kot so z ZUN in ZGO predpisana za (novo) gradnjo ali rekonstrukcijo, pri nadomestni gradnji pa je potrebno predhodno ali po končani gradnji, opraviti še odstranjevalna oziroma rušitvena dela (odstranitev oziroma porušitev starega objekta in ureditev površin, koder je pred “nadomestitvijo” stal). Da je za "nadomestno" gradnjo potrebno lokacijsko in nato še gradbeno dovoljenje, je dodatno utemeljeno s tem, da se "pomotoma" ne bi porušil spomeniško varovan objekt, ali pa celo, da "pomotoma" investitor ne bi porušil objekta, ki sploh ni njegov.

Če predstavlja predvidena nadomestna gradnja po tlorisni površini in pripadajočem funkcionalnem zemljišču (gradbeni parceli) enako stavbno zemljišče, kot ga ima "stara" hiša, ki se po zgraditvi nove hiše odstrani, za tako nadomestno gradnjo ni treba odmerjati oziroma plačati odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. Če pa je zaradi nadomestne gradnje potrebno večje funkcionalno zemljišče, kot je bilo določeno k "stari" hiši, (povečana gradbena parcela), pa je praviloma potrebno plačati ustrezno razliko, saj se s tem stavbno zemljišče poveča na račun kmetijskega. Če je predvidena nadomestna gradnja po volumnu in tlorisni površini ter po namenski rabi enaka "stari" hiši ter ima predviden tudi enak komunalni standard oziroma se zaradi nje ne bodo povečali komunalni priključki glede porabe vode, elektrike ipd., investitorju tudi ni treba plačati komunalnega prispevka, če seveda s programom opremljanja ne bi bilo določeno drugače. Če pa bi predstavljala "nadomestna" gradnja tako v obsegu kot namenu glede na "staro" hišo bistveno povečavo tako njenega volumna, površine etaž in dejavnosti, ki bi se opravljala v njej in bi se zaradi tega morali povečati komunalni priključki, pa je seveda potrebno uporabiti tiste določbe ZSZ in navodila za izračun komunalnega prispevka, ki urejajo prizidave oziroma nadzidave obstoječega objekta oziroma ki urejajo spremembe namembnosti obstoječih objektov.

Možnosti nadomestnih gradenj urejajo občinski prostorski izvedbeni akti. Če je s takšnim prostorskim izvedbenim aktom (PIN-om ali PUP-om) določeno, da se lahko gradijo nadomestne gradnje samo v enakih dimenzijah in z enako namembnostjo, kot jo imajo obstoječe "stare" hiše, ali da se lahko nadomestna gradnja zgradi samo na istem mestu, kot stoji že "stara" hiša, kar velja tudi za primer, da takšen občinski predpis “nadomestnih gradnje” sploh ne omenja, potem seveda investitor ne more dobiti dovoljenja za gradnjo večje novogradnje od stare ali celo na drugem mestu, niti ne bo mogel dobiti dovoljenja za drugačno namembnost. Ker pa je tudi sicer nadomestna gradnja izenačena z novogradnjo, je potrebno zanjo v vsakem primeru pridobiti najprej lokacijsko dovoljenje, po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja pa tudi gradbeno dovoljenje, oziroma, če se investitor tako odloči, enotno dovoljenje za gradnjo po 33.a členu ZGO. Ko pa je nadomestna gradnja zgrajena, pa se mora zanjo najprej opraviti tehnični pregled in po uspešno opravljenem pregledu tudi uporabno dovoljenje.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.