Prisilitev črnograditeljev za vlaganje zahteve za legalizacijo

Zakaj črnograditeljev ni mogoče prisiliti, da bi vlagali zahteve za legalizacije svojih črnih gradenj, čeprav jim to “črnograditeljski” zakon iz leta 1993 omogoča?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je potrebno ponoviti, kaj ureja zakon, ki je omogočil, da so leta 1993 črnograditelji prijavili svoje črne gradnje in kar da naj bi jim dalo možnost njihove legalizacije. S tem zakonom, ki se ga je v javnosti prijelo ime "črnograditeljski", to je zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN-D, Uradni list RS, št. 18/93), namreč ni prav nikjer opredeljen pojem "legalizacija". Po določbah navedenega in tudi drugih zakonov je namreč določeno, da je potrebno za prav vsak objekt, napravo ali drug poseg v prostor, ki trajno spreminja njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti in podobno, pridobiti lokacijsko in gradbeno oziroma enotno dovoljenje za gradnjo. Vsako lokacijsko ali katerokoli drugo dovoljenje za poseg v prostor pa mora biti utemeljeno v prostorski aktih. Zato je potrebno pojem "legalizacija", kot se je v javnosti prijel, razumeti le kot z zakonom predpisan postopek najprej priprave in sprejetja ustreznih prostorskih aktov, nato pa še, za vsako "legalizacijo" posebej, postopek izdaje predpisanih dovoljenj. Odločitev o tem, ali bo "črnograditelj" vložil zahtevo za izdajo predpisanega dovoljenja, pa je seveda njegova svobodna odločitev. Pri tem pa velja opozoriti, da bo prav vsakega "črnograditelja", ki ne bi vložil zahteve za izdajo predpisanih dovoljenj, slej ko prej doletel inšpekcijski ukrep.

Za izdajanje dovoljenj za prav vsako gradnjo veljajo v Sloveniji predpisi, ki v okviru pravil upravnega postopka določajo posebnosti izdaje teh dovoljenj in v povezavi z njimi tudi izdaje lokacijskih ter kasneje gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj, ter za posege v prostor, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno (odločbe o dovolitvi priglašenih del). Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) podrobneje ne določa postopek za izdajo lokacijskih dovoljenj. Prav tako tudi zakon o graditvi objektov (ZGO) podrobneje ne določa postopek za izdajo gradbenih dovoljenj in po končani gradnji postopek za izdajo uporabnega dovoljenja. Navedeni postopki se začnejo, razvijajo in končajo na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pravice, obveznosti in pravne koristi, ki gredo posameznikom iz pravnih razmerij na področju izdaje kakršnegakoli dovoljenja za gradnjo in ki so v primerih izdaje lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del na splošno določene v ZUN kot materialnem predpisu, v primerih izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja pa v ZGO, se uveljavljajo (realizirajo) šele v postopku, predpisanem z ZUP (upravni postopek). V upravnem postopku pristojni upravni organ odloča (priznava, odobrava, daje, dovoljuje, nalaga, zavrača, jemlje, zožuje ipd.) o konkretni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi in s tem ustanavlja oziroma ugotavlja pravna razmerja posameznikov, ki so v zvezi z izdajo vložene zahteve za dovoljenje. Postopek izdaje dovoljenja torej sestavljajo posamezna dejanja, ki se opravljajo in sledijo po določenem redu. Na podlagi teh dejanj, ki se povezujejo v organsko celoto, je šele omogočena uporaba v ZUN oziroma v ZGO opredeljenih abstraktnih materialnih predpisov, ki se nanašajo na vložitev zahteve za izdajo lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja.

Vsaki zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja, torej tudi za začetek "legalizacije", mora vsak investitor, torej tudi "črnograditelj", poleg ostalega, predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor, kar v primeru "črnih" gradenj pomeni, da ima na zemljišču, na katerem je njegova gradnja, izkazano lastninsko pravico. Pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pa mora vsak investitor, torej tudi črnograditelj, poleg prej navedenega dokaza priložiti še najmanj pravnomočno lokacijsko dovoljenje (pri enotnem dovoljenju za gradnjo le-to ni potrebno), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, soglasja prizadetih organov in organizacij, če je to tako določeno s posebnimi predpisi in dokazila o plačanem komunalnem prispevku ter odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Edini izjemi od prej navedenih zahtev urejajo določbe 70.a člena zakona o graditvi objektov (ZGO, Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86, Ur. l. RS, št. 59/96 in 45/99), ki jih je sprejel Državni zbor RS na seji dne 10. oktobra 1996 s sprejetjem 46. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B, Ur. l. RS, št.59/96).

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.