Vprašanja - Zakonodaja



Prilastitev nepremičnine

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni! Sem lastnica stanovanja, ki je bilo kupljeno leta 1963 in je bilo, s še enim stanovanjem v tej hiši, izvzeto iz postopka nacionalizacije (1960). Leta 1993 je bil vložen s strani nekdanjega lastnika celotne nepremičnine postopek za denacionalizacijo, ki je bil tudi uspešno izveden in je že pravnomočen. Tukaj pa se je pojavil problem: ta večstanovanjska hiša je imela (ima) skupne prostore v drugi zgradbi (pralnica in hišniško stanovanje), ki sta bila tudi predmet denacionalizacijskega zahtevka. Po odločbi je denacionalizacijski upravičenec z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom sklenil dogovor (katerega vsebino ne poznam), po katerem je lastnik teh skupnih prostor (pralnica, hiš.stanovanje) postal omenjeni Sklad, ki pa je te prostore prodal. Sedaj je ta zgradba last povsem tretjega lastnika. 1. Na naše zahteve (lastnikov iz leta 1963) o neupravičenosti prodaje skupnih prostorov s strani Sklada, nam je le ta odgovoril, da nismo bili stranke denacionalizacijskega postopka in zato tudi nimamo pravice do sodelovanja pri tem. Ali je bila ta izjava upravičena? Menimo namreč, da je bil denacionaliziran lahko samo DEL objekta, ki ni bil v zasebni lastnini iz leta 1963. 2. Ali lahko kot fizične osebe dobimo možnost vpogleda v denacionalizacijsko odločbo, glede na to, da je bila ta izvedena na nepremičnini katere solastniki smo, čeprav nismo bili stranka denacionalizacijskega postopka? 3. Leta 1963 je sta bila oba objekta (večstanovanjski in skupni prostori) na enotni parceli. Leta 1970 se parcelo razdelili na dve samostojni in sedaj sta ta dva objekta na dveh različnih parcelah. Smo s tem lastniki iz leta 1963 izgubili pravico nad skupnimi prostori, ki je na drugi parceli? (čeprav smo jo vsa leta vzdrževali) 4. Če imamo v naših razmišljanjih prav in glede na to, da so vse odločbe pravnomočne, imamo kakšne možnosti da se zadeve uredijo brez odvetnikov in za to potrebnih finančnih sredstev? Prijazen pozdrav in hvala!

(T.M.)


ODGOVOR:

Vaše vprašanje razumemo tako, da je bil denacionalizacijski zahtevek ugoden tudi za skupne prostore v drugi stavbi, vendar pa je nato denac. upravičenec te prostore prodal skladu, ta pa naprej tretji osebi. Vi s tem denac. upravičencem nimate nič, razen to, da se vaši skupni prostori nahajajo v njegovi stavbi. Menimo, da je morala biti denac. odločba izdana samo za del sosednje hiše in ne za vaše skupne prostore. Če je temu tako, potem denac. upravičenec ni mogel prodati vaših prostorov tretji osebi in je pogodba nična. Za potrditev tega morate pogledati v denac. odločbo., saj lahko na podlagi solastništva izkažete pravni interes. To lahko zahtevate v skrajnem primeru tudi preko sodišča. Vložiti morate ugotovitveno tožbo, s katero zahtevate ugotovitev, da ste vi lastniki skupnih prostorov v sosednji hiši. To lahko opravite brez odvetnika, vendar z malo pravnega znanja. Vseeno priporočamo posvet pri odvetniku, saj bo njegov strokovnost pripomogla k uspešno rešeni zadevi.

01.08.2002 (SLONEP)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog