Dedovanje solastnega premoženja zakoncev - stanovanja?

Sodišče izda sklep da se Zapuščinski postopek po umrlem ne uvede saj ni zapustil premoženja. Dejstva so, da obstajajo trije zakoniti dediči in sicer Sedanja vdova s katero je živel več kot 20 let, in dva otroka iz bivših zakonom. Torej zakoniti dediči prvega dednega reda. Za pokojnega očeta ta dva otroka nista obstajala. Skrbel je zgolj za otroka iz prvega zakona svoje zadnje žene, torej ne njegovega. Imel je bistveno večje prihodke od svoje vdove in bistveno nižje odhodke od nje saj za svoje otroke ni skrbel, pač pa prispeval njej k skupnemu gospodinjstvu in za njeno hčer (šolanje, ureditev stanovanja in kasneje za njene otroke). Vdova je seveda imela zaradi skrbi za hčer, za katero pa je vzorno skrbela, bistveno višje odhodke, saj je skrbela za svojo hčer v vseh smislih ter tudi bistveno nižje prejemke. Zadnja leta sta oba imela pokojnine. On bistveno višjo. V času trajanja zakonske zveze je vdova kupila pod ugodnimi pogoji (SZ) stanovanje cca 60m2 in ga izplačala. Kod kupca pa se v kupni pogodbi pojavljate le ona 1/2 in hči 1/2, kot so tudi v letu 2002 vknjižene v ZK. Torej je vdova lastnica 1/2 stanovanja. Po vsej verjetnosti je bila odplačilna doba 5 let in v vsem tem času se je hči še šolala študirala ter se zastavlja vprašanje od kod ji denar za izplačilo. Sigurno od mame oz iz skupnega premoženja zakoncev. Po vsej verjetnosti so tudi zaopustnikove hranilne vloge in drugo premično premoženje v izogib dedovanju njegovih lastnih otrok tako ali drugače prenesena in pisane na druge osebe. Upamo, da vsaj na vdovo. Zoper sklep se nameravata bivša otroka pritožit in zahtevat dedovanje po Zakonu z utemeljitvijo, da obstoji premično in tudi nepremično premoženje (stanovanje kupljeno v času trajanja zakonske zveze), ki sicer ni vpisano v ZK kot last umrlega, je pa glede na obstoječe okoliščine bilo pridobljeno z delom in prihodki zakoncev v času trajanja zakonske zveze. Po 2. odstavku 51. čl. ZZZDR v zvezi z 59. čl. istega zakona domnevamo, da je vse kar je pisano na vdovo in pridobljeno v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje zakoncev (predvsem 1/2 stanovanja katera je knjižena nanjo) in zato menimo da je 1/2 te njene polovice torej četrina stanovanja predmet deovanja po zakonu torej 3 dedičev 1. dednega reda po tretinah. Kar se tiče evntualnih vlog na banki in vsega kar je pisano na vdovo menimo, da je Skupna lastnina zakoncev in je tudi tukaj polovivca le tega predmet dedovanja po zakonu. Zanima nas predvsem ali naša trditev drži, sicer pa prosimo za pojasnilo? Predvsem pa ali sodišče v zapuščinski obravnavi, ki po naravi ne rešuje spornih razmerij, v zapuščinski obravnavi dejstvo zakonite domneve, da gre za solastnino Zakoncev upošteva ali napoti tistega ki to zatrjuje na pravdo v primeru, ko le ta ne osporava višine deležev ampak ostaja pri domnevi, da se skupno premoženje zakoncev deli na pol. In sicer kljubtemu, da zapustnik ni knjižen kot lastnik oz solastnik. Preprosteje povedano, ali sodišče upošteva to zakonito domnevo - torej dedovanje skupne lastnine, neglede na ZK vpise in na koga glase hranilne vloge (namreč mislim na vloge in TRR vdove in nobenih drugih oseb) ali pa se le to dokazuje v pravdi. Ali smo mi tisti, ki smo napoteni zarada manj izkazane pravice na pravdo, ali pa se v primeru osporavnja višine teh deležev (polovic) s strani vdove le ta napoti na pravdo. Za odgovor se vam lepo zahvaljujemo!

(otroci)

ODGOVOR:

Na enako vprašanje smo že odgovorili, zato si odgovor lahko pogledate tukaj.

13.06.2007 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.