Določitev funkcionalnega zemljišča

Kakšna je pravilna razlaga 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih, v zvezi z zahtevami za izdajo potrdil o zazidanih stavbnih zemljiščih in določanjem funkcionalnih zemljišč?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je treba pojasniti, da pri opredeljevanju statusa stavbnega zemljišča določanje funkcionalnega zemljišča nima prav nobenega vpliva. Kaj je nezazidano stavbno zemljišče, jasno določa prvi odstavek 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97), kaj pa je zazidano stavbno zemljišče, pa je tudi ustrezno določeno z drugim odstavkom istega člena. Pri tem pa velja opozoriti na določbe 49. člena prehodnih določb ZSZ, po katerih lahko pridobijo status zazidanega stavbnega zemljišča zemljišča, ki so pozidana in ležijo izven ureditvenih območij naselij, šele s pravnomočno odločbo o parcelaciji.

Podlaga za določitev funkcionalnega zemljišča k že zgrajenim objektov je v tretjem odstavku 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji), kar pa v povezavi z zakonom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95) pomeni, da takšna funkcionalna zemljišča določa upravna enota, na katere območju leži takšno zemljišče. Pri tem pa je treba poudariti še naslednje: po prej navedeni zakonski določbi je mogoče določiti funkcionalno zemljišče k stavbi le v primeru, če je lastnik stavbe tudi imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča, ki naj bi bilo določeno kot funkcionalno zemljišče, saj zakon aktivno legitimacijo za vložitev zahteve priznava le imetniku pravice uporabe, koder takšna pravica še obstaja, oziroma lastniku. V zvezi z navedenim pa je treba še pripomniti, da je pri določanju funkcionalnega zemljišča seveda treba v primerih, če njegove meje niso ustrezno razvidne v naravi, upoštevati še določbe zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) oziroma na podlagi 35. člena ZZKat izdanega navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja (Uradni list SRS, št. 2/76), ki pa te postopke v primerih sporov napotujejo na sodni postopek.

V zvezi z vprašanjem, da pri konkretnem primeru obstaja razlika med katastrsko kulturo in planskimi akti občine, pa je potrebno pojasniti, da je treba pri takšnih zemljiščih in tudi drugih zemljiščih uporabljati določbe pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, ki je tudi izdan na podlagi 35. člena ZZkat, oziroma konkretno določbe njegovega 5., 6. ali 7. člena. V navedenih določbah je moč najti odgovor na vsa podobna vprašanja, to je tudi v primeru, da je objekt iz kopije katastrskega načrta razviden, v naravi pa ga ni več. S 1. točko 7. člena (drugi odstavek) je namreč določeno, da se v neplodno uvrščajo tudi zemljišča pod ruševinami gradbenih objektov, ki se ne uvrstijo v porušen objekt. V primerih, kot pravite očitnega neskladja, je torej treba ravnati tako, kot je to določeno z zakonom o zemljiškem katastru in ustreznimi izvršilnimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Pri tem je mišljen zlasti 25. člen ZZKat, po katerem so lastniki oziroma uporabniki dolžni prijaviti pristojnemu geodetskemu organu vsako spremembo v vrsti rabi zemljišča in spremembo, ki vpliva na katastrski razred, in sicer v 30 dneh po nastanku spremembe.

Ustrezno poenotenje v izrazih pa bo mogoče šele s sprejetjem novih predpisov, katerih del je že vložen v zakonodajni postopek (zakon o evidentiranju nepremičnin), del pa je šele v pripravi (novi zakon o urejanju prostora).

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.