Razdelitev slovenskega nepremičninskega trga
Slovenski nepremičninski trg se v prvi fazi deli na trg prodajnih nepremičnin in trg najemnih nepremičnin. Oba trga se delita na posamezne regijske trge. Ti trgi pa se delijo še naprej na posamezne lokalne nepremičninske trge, ki so omejeni na posamezne kraje. Vsak trg se razdeli na posamezne podtrge po posameznih vrstah nepremičnin.
Na splošno velja za vso Slovenijo, da sta najbolj razvita podtrga stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč. Po teh vrstah nepremičnin je največ povpraševanja, saj je največje število kupcev med fizičnimi osebami, ki želijo kupiti ali zgraditi nepremičnino. Na območjih, kjer je manjša gostota poselitve (podeželje, manjša mesta), sta bolj razvita podtrga hiš in zazidljivih parcel, medtem ko je v urbanem okolju (mesta) bolj razvit podtrg stanovanj.
Med posameznimi regijami se povpraševanje in ponudba močno razlikujeta, posledično pa se razlikujejo tudi cene. Na področju poslovnih nepremičnin je trg najbolj živahen v gospodarsko razvijajočih se krajih in v gospodarsko razvitih krajih. To so predvsem regijska središča in kraji v njihovi okolici. Najbolj dejavni so trgi v Ljubljani, njeni okolici, Kranju in okolici, Mariboru in Kopru.
Trg stanovanjskih nepremičnin je vsekakor najbolj dejaven, saj naj bi letno zamenjalo lastnika preko 13.000 stanovanj in hiš. Trg stanovanj lahko razdelimo na Ljubljano z okolico, Obalo, območja turistično zanimivih krajev in na ostalo Slovenijo.
Trg Ljubljane in okolice je najbolj dejaven nepremičninski trg v Sloveniji. Tu se proda največ stanovanj in hiš, saj je želja ljudi po bivanju v prestolnici ali njeni okolici zelo velik. Zaradi velikega povpraševanja na eni strani in nezadostne ponudbe na drugi strani, so cene temu primerno visoke. Trg okolice Ljubljane obsega večji del Osrednje slovenske regije, predvsem pa kraje ob avtocestnem križu, ki imajo dobro povezavo s prestolnico. Močnejši vpliv seže do Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Vrhnike, Velikih Lašč, Ivančne Gorice in Litije. Seveda pa ob avtocesti tudi do Radovljice, Postojne, Trebnjega in Žalca. Cene v Ljubljani dosegajo najvišje vrednosti v Sloveniji, z oddaljenostjo pa padajo. Okolica Ljubljane je cenovno vezana na Ljubljano, cena pa pada z oddaljenostjo in s slabšanjem prometnih povezav.
Obala in njen stanovanjski trg izstopa zaradi kupcev, ki želijo kupiti počitniška stanovanja in hiše. Povpraševanje je veliko predvsem po manjših stanovanjih na dobrih lokacijah (razgled na morje, bližina morja). Ponudba je skromna, saj je število ustreznih parcel za gradnjo zelo omejeno. Cene so zelo blizu cenam v Ljubljani, glede na skromnost ponudbe, pa se bodo verjetno v prihodnje še dvignile.
V okolici bolj zanimivih turističnih krajev je večje povpraševanje po stanovanjih in vikend hišicah. Cene so odvisne od razmer na trgu, večinoma pa odstopajo od drugih krajev v Sloveniji. Med kraji, ki imajo najvišje cene, so Bled, Bohinj, Kranjska Gora in nekateri zdraviliški kraji.
V ostalih predelih Slovenije nepremičninski trg ni tako živahen in tudi cene so nižje, kot v zgoraj naštetih. Cene in večja živahnost je v večjih mestih in njihovi bližini. Izstopajo predvsem regijska središča in gospodarsko razvitejši kraji. Na podeželju je povpraševanje po stanovanjih zanemarljivo, večje pa je po hišah, vendar pa je lokalno pogojeno. Statistični podatki namreč kažejo, da se podeželje prazni, saj se ljudje selijo v mesta. Zaradi tega je v Sloveniji več stanovanj kot gospodinjstev, vendar pa stanovanja niso ustrezno porazdeljena.
Omeniti je treba tudi nov trg, ki se je začel razvijati po vstopu Slovenije v EU. Gre za trg starih in razpadajočih kmetij in stavb na podeželju. Tujci iz drugih držav EU so začeli kupovati opuščene kmetije in jih obnavljati. Te kmetije so bile zelo poceni, ker jih Slovenci niso želeli kupovati. Ko se je povečalo povpraševanje, so se tudi dvignile cene. Tujci najbolj aktivno kupujejo na Goričkem in Prekmurju ter na Krasu.