Nepremičninski trg in njegove zakonitosti
Trg je kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje. Je stičišče ljudi, ki želijo prodati in kupiti določene proizvode ali storitve. Nepremičninski trg je stičišče ljudi, ki želijo kupiti ali prodati (najeti ali oddati) nepremičnine. Gre za trgovanje z nepremičninskimi pravicami. Nepremičninski trg ima v primerjavi z ostalimi trgi dobrin določene posebnosti, ki močno vplivajo na dogajanje na trgu. Na trgu sočasno deluje omejeno število akterjev, ki trgujejo z omejenim številom različnih nepremičnin. Poleg tega na trg vpliva država, kupci pa so navadno zelo slabo informirani.
Ponudba na nepremičninskem trgu se spreminja počasi. Ne samo, da gre za nepremične stvari, ki so vezane na lokalne trge, tudi odzivi na spremembe povpraševanja so dolgotrajne. Gradnja novih nepremičnin je povezana z nekaterimi procesi, ki zahtevajo določen čas. Zaradi tega lahko, v primeru nihanja povpraševanja, pride do večjih vplivov na cene. Vstop kupcev in prodajalcev na trg je odvisen od različnih pogojev, večinoma pa ni hiter, kar pomeni, da lahko čakajo na ugodne pogoje, preden se odločijo za nakup ali prodajo.
Na nepremičninski trg vedno močno vpliva država. V grobem povedano, država mora izvajati tiste naloge trga, ki jih sam zaradi posebnosti ni zmožen. Država mora skrbeti za osnovno strukturo trga, da ta lahko sploh deluje. To pomeni, da zagotavlja zakonsko podlago za njegov obstoj, ureja zavarovanje kreditov, vzpostavlja drugotni trg in zaščiti udeležence pred zlorabami. Poleg tega pa mora sodelovati pri zagotavljanju ustrezne ponudbe, da ne pride do prevelikega povpraševanja. To lahko izvaja z usmerjenim dotokom lastnih nepremičnin na trg (zemljišča, stanovanja, …) ali pa z omogočanjem sprememb nezazidljivih zemljišč v zazidljiva. Vendar pa mora biti njeno delovanje pri zagotavljanju nepremičnin premišljeno in usmerjeno, saj lahko v nasprotnem primeru na trgu doseže nezaželene učinke.
Država ima določene pravice v zvezi z nepremičninami. Nepremičnine lahko obdavči. Davek, ki se tako pobere, se lahko uporabi za izboljšanje okolja, kjer so nepremičnine, s tem pa se nepremičninam poveča vrednost. Z ustrezno zakonodajo določa, kaj lastnik nepremičnine lahko z njo počne in česa ne sme. S tem zagotavlja, da je bivanje varno. Z zakoni tudi ureja razmerja med lastniki nepremičnin, kar zagotavlja urejene odnose med različnimi lastniki iste nepremičnine, s tem pa možnosti za njeno vzdrževanje in izboljšave. Država ima tudi pravico prisilnega odkupa. V primerih, kadar je treba nepremičnino odstraniti ali uporabljati v drugačne namene, da se zadosti širšim družbenih zahtevam, lahko država za pravično nadomestilo (finančno ali kot kompenzacijo) pridobi lastništvo nad nepremičnino četudi se njen lastnik s tem ne strinja. Država postane lastnik nepremičnine tudi, kadar lastnik umre in nima potomcev ali dedičev.
Glavno gonilo nepremičninskega trga sta ponudba in povpraševanje. Nanju vplivajo različni biološki, politični, ekonomski in socialni dejavniki. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje:
- prebivalstvo – migracije, želje po nepremičninah, število itd.;
- dohodki in zaposlenost prebivalstva;
- ponudba posojil, obrestne mere, posojilna sposobnost prebivalstva;
- cene parcel, gradbenega materiala in dela;
- zakonodaja, regulacije;
- cene nepremičnin.
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na ponudbo:
- razpoložljivost nepremičnin;
- cene nepremičnin;
- obdavčenje;
- donosnost in varnost vlaganja v druge oblike naložb.
Nepremičninski trg ima nekaj posebnosti, ki niso značilne za druge trge. Glavni vzroki za te posebnosti so nepremičnost oz. lokalna omejenost, raznolikost ponudbe in trajnost trga.
Glavna posebnost je omejena konkurenca, ki je lokalno pogojena. Nepremičnine so vezane na lokalni trg, kjer je ponudba zelo omejena. Zaradi tega prihaja do velikih razlik med posameznimi trgi (mesti, regijami in državami).
Nepremičninski trg je razdeljen na različne podtrge. Kupci večinoma iščejo nepremičnine v točno določene namene, kar se odraža v različnem gibanju povpraševanja in ponudbe na posameznih podtrgih.
Odzivnost ponudbe na povpraševanje je počasna. Zaradi tega lahko pride do večjih nihanj v ceni nepremičnin, saj se povpraševanje lahko spreminja zelo hitro.
Pomembna lastnost nepremičninskega trga je tudi slaba informiranost kupcev nepremičnin. Nepremičninski trg je kompleksen in kupci ne vložijo dovolj energije za seznanjanje z njegovim delovanjem. Posledično iščejo pomoč strokovnjakov, kar pa zvišuje njihove stroške.