Nepremičninski trgi EU
Da bi se podrobno poglabljali v razmere na trgu posameznih članic EU, ni smotrno, saj je tak vpogled preobsežen. Vsak trg ima svoje zakonitosti in svoje posebnosti, ki se od države do države močno razlikujejo. Kljub temu pa lahko trge nepremičnin v EU razdelimo na dva dela: trgi starih članic, torej članic EU, ki so to postale pred letom 2004 in trgi članic, ki so to postale leta 2004.
Stare članice imajo dobro izoblikovane trge nepremičnin, ki dobro funkcionirajo že več desetletij. Temu primerno so tudi izoblikovane cene in tudi povpraševanje ter ponudba. V grobem lahko rečemo, da so cene višje v velikih in dobro razvitih mestih. Ponudba nepremičnin je povsod dovolj velika in pestra. Nepremičninski trgi posameznih držav so večinoma odprti vsem državljanom EU, vendar pa imajo določene države za tujce posamezne omejitve. Te največkrat veljajo za kmetijska zemljišča in druge nepremičnine nacionalnega pomena. Stare članice imajo tudi dobro razvit najemni trg stanovanj in v marsikateri državi so deleži lastniških stanovanj v primerjavi s Slovenijo majhni.
V novih članicah, tistih, ki so v EU vstopile leta 2004, so se nepremičninski trgi začeli razvijati šele okoli leta 1990, ko je prišlo do velikih političnih sprememb. Marsikje trg še ne deluje tako kot bi moral, zato prihaja do zlorab, anomalij in številnih nepravilnosti. Te države imajo večinoma tudi omejitve za nakupe tujcev, saj želijo tako zaščititi lastno prebivalstvo, predvsem pred razprodajo zemljišč.