Hrvaški nepremičninski trg
Hrvaška, nekoč ene izmed šestih republik SFR Jugoslavije, ki je obsegala večino jugoslovanske obale, danes pa samostojna država s težnjami po vstopu v EU. Hrvaška gre tudi na področju nepremičnin po podobni poti, kot je šla Slovenija. Trg je razmeroma neurejen, država šele oblikuje ustrezno zaščito kupcev in prodajalcev, cene pa so nizke.
Hrvaški nepremičninski trg se šele dobro razvija, saj do sredine 90-tih let prejšnjega stoletja zaradi vojne ni deloval. Vsi varnostni elementi se šele dobro vzpostavljajo, zato prihaja do zlorab in goljufij. Prodaja in nakup nepremičnin lahko potekata preko nepremičninskih agencij ali pa v lastni režiji. Nekatere nepremičninske agencije delujejo nekvalitetno in za slabo opravljeno delo zaračunavajo visoke provizije.
Hrvaški nepremičninski trg lahko razdelimo na tri dele: velika mesta, obala, ostala področja. Največ dogajanja je na trgih večjih mest in na obali, manj pa na ostalih področjih, od katerih so nekatera še vedno opustela zaradi vojne v 90-tih letih prejšnjega stoletja.
Povpraševanje po nepremičninah v večjih mestih je razmeroma veliko, predvsem v tistih, ki se razvijajo. Najbolj izstopa Zagreb, kot prestolnica. Pri tem se opaža velik razkorak med bogatimi predeli, kjer so cene vseh nepremičnin izredno visoke in revnimi, kjer so cene mnogo nižje. Ostali večji kraji cenovno zaostajajo za Zagrebom, večje povpraševanje, predvsem po stanovanjih, je še v Splitu. Ponudba za zdaj povsod do neke mere ustreza povpraševanju, se pa cene počasi dvigujejo.
Največ dogajanja je na obalnem trgu nepremičnin. Povpraševanje je predvsem veliko po počitniških stanovanjih, kupujejo pa predvsem tujci. Najvišje cene dosegajo nepremičnine okoli Dubrovnika in v Istri. Dubrovnik je priljubljen predvsem pri svetovnih bogataših, ki so pripravljeni odšteti denar za bivanje v tem zgodovinskem mestu ali pa v njegovi okolici. Od leta 2000 do konca 2005 so cene na celotni obali močno rasle, saj je bilo dovolj povpraševanja, poleg tega pa so se pojavljale tudi špekulacije o povečanem povpraševanju tujcev. V letu 2006 je tako prišlo do zastoja v rasti cen, saj se je pred tem na celotni obali veliko gradilo, prodaja pa le ni bila tako velika. Poleg tega pa se nekateri tujci srečujejo s težavami pri nakupu oz. omejitvami ali celo prepovedmi. Največ težav imajo ravno Slovenci, ki ne morejo vpisati lastništva v zemljiško knjigo.
Na ostalih področjih hrvaške je nepremičninska dejavnost skromna. Zaradi slabih gospodarskih razmer, se ljudje odseljujejo in nepremičnine ostajajo prazne. Cene so nizke, povpraševanje pa je zanemarljivo.