Čistilne naprave
Čeprav je danes velik del objektov pri nas že priključen na javno kanalizacijsko omrežje, posamezne lokacije te možnosti še vedno nimajo. V tem primeru smo prisiljeni sami izdelati ustrezno čistilno napravo, ki mora zadostiti vsem normativom, predvsem pa ne sme škodljivo vplivati na okolico.
Delovanje
Ločiti moramo med klasično greznico in čistilno napravo. Medtem ko gre pri greznici le za shranjevanje in odvajanje vode, čistilna naprava kanalizacijske odplake tudi prečisti. Biološke čistilne naprave posnemajo delovanje mikroorganizmov, ki tudi v naravnem okolju razgrajujejo organske odpadke, le da v čistilnih napravah ti procesi zaradi obilja hranil, zraka in vode potekajo v znatno večjem obsegu. Biološke čistilne naprave so kontrolirana gojišča bakterij, ki pa predelajo le vodo, ki je onesnažena z organskimi odpadki.
Mala čistilna naprava za stanovanjsko hišo.
Sestavni deli
Sam sistem čistilne naprave je sestavljen iz podzemnega rezervoarja, ki je lahko razdeljen na dva prekata. Prva komora je namenjena mehanskemu čiščenju vode, iz katere teče v biološki del naprave, v katerem so mikroorganizmi. Pomemben sestavni del biološke čistilne naprave je sistem za prezračevanje. Ta je namenjen dovajanju kisika, ki mikroorganizmom v sistemu omogoča preživetje. Prečiščena voda se nato odvaja v ponikovalnico. Biološko predelani ostanki v greznici se lahko uporabijo za izdelavo komposta. Zato je še posebej pomembno, da so ti ekološko neoporečni in ne vsebujejo škodljivih kemikalij.
Pomembno je torej, da smo pozorni, kaj vse spustimo vanjo. Zaradi svojega načina delovanja ne more biti kos določenim sestavinam, zato vanjo ne smemo spuščati:
- večje količine deževnice,
- kisline (pH vrednosti pod 6,5) in močnih lugov (pH vrednosti nad 8,5),
- strupov,
- umetnih gnojil,
- olja in masti (mineralna olja, jedilna olja, masti),
- kemikalij kot so močna barvila, odpadne barve,
- topil (bencin, topila za barve,..),
- na vodi plavajočih delcev ali težjih nerazgradljivih delcev (odpadki hrane);
- vroče vode (nad 35°C).