Gradnja skozi čas
Prva človeška bivališča so bila okoliške jame, drevesne krošnje in provizorična zatočišča iz lesa. Z iznajdbo preprostega orodja se je začela gradnja bivališč iz lesa ali kamna, ki sta bila na razpolago v okolici. Prva bivališča so bila zelo enostavna, večinoma je bil to le en prostor namenjen kuhanju, bivanju in spanju. Njihova osnovna naloga je bila predvsem zaščita pred vremenskimi vplivi in grožnjami iz okolice.
Medtem, ko so bila bivališča povprečnega človeka povsod skromna, pa so palače, dvorci in svetišča vladarjev odražale razvoj civilizacije. Medtem, ko smo v Evropi še vedno živeli v skromnih hišah, so na primer Maji v Južni Ameriki in Egipčani v Severni Afriki gradili mogočne piramide, katerih tehnologija gradnje še danes ni povsem raziskana.
Še danes v številnih delih sveta živijo v preprostih kočah.
Skupaj z razvojem človeka se je razvijala tudi tehnologija gradnje. Bivališča so postajala vse večja, trdnejša in arhitekturno zahtevnejša. Sama oblika in konstrukcijski material sta bila pogojena z lokacijo, vendar so bili osnovni materiali še vedno kamen, les in zemlja (glina).
To so ostali osnovni material vse do razvoja tehnologije, ki je prinesla nove materiale, kot so steklo, jeklo in umetne mase. Danes je gradnja kompleksen proces, ki zahteva dobro poznavanje arhitekture, zahtev okolja in materialov.